Danes, 23. aprila, praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da zanimanje za branje knjig med mladimi upada. Razlogov za to je več, med drugim širok nabor druge zabave na digitalnih medijih (socialna omrežja, videoigre, streaming storitve, filmi…), hitrejši način življenja in posledična vse krajša krivulja pozornosti, pa tudi pomanjkanje spodbude s strani vzornikov.
Pomena knjig v našem življenju ne gre podcenjevati. Pomagajo nam pri širjenju obzorij, kot vrata, ki nas povezujejo s svetom, pogosto pa delujejo tudi kot svojevrstni pripomočki za preživetje in lažjo vključitev v družbo. Ta vselej poteka skozi jezik. Redno prebiranje knjig pomaga pri razvijanju spretnosti branja in razumevanja besedil ter bogati naše besedišče. Spodbuja tudi kreativno pisanje in izražanje idej. V knjigah se srečamo z množico novih izrazov in raznolikih stavčnih struktur, kar nam je lahko v veliko pomoč, ko se pisanja lotevamo sami, večji besedni zaklad pa vpliva tudi na izboljšanje naših govorniških in pripovedniških sposobnosti.
Branje spodbuja razvoj kognicije, najsi gre za kritično razmišljanje, logično sklepanje ali analitične spretnosti. Mladi tako razvijajo sposobnost presojanja, reševanja problemov in oblikovanja lastnih mnenj. Kognitivne funkcije s starostjo pogosto upadajo, a pri starejših, ki redno berejo knjige in/ali rešujejo miselne uganke, je ta proces dokazano manj izrazit. Možgani bralcev ostanejo v formi dlje.
Knjige odpirajo vrata v domišljijski svet, spodbujajo kreativno razmišljanje ter omogočajo mladim, da se kdaj prepustijo sanjarjenju in tako razvijajo svojo domišljijo. Branje omogoča tudi vpogled v različne kulture, ideje, mnenja in izkušnje, ki jih posameznik morda ne bi doživel v svojem vsakdanu. Branje leposlovnih knjig pa poveča tudi sposobnost empatije, saj spodbuja bralca k poistovetenju z mislimi in čustvi likov. Sposobnost, nadvse koristna za življenje.
Branje je lahko tudi “samo” sprostitev, odmik od vsakodnevnih skrbi. Ko se potopite v dobro knjigo, lažje pozabite na stresne situacije. Študija, ki je bila izvedena na univerzi v Sussexu, je pokazala, da lahko že šest minut branja na dan zniža raven stresa za kar 68 odstotkov. Številni ljudje poročajo, da jim branje omogoča začasni umik v drug svet, posebej ob prebiranju zanimivih zgodb.
Depresija je ena od bolezni sodobnega časa, za katero trpi vedno večji delež ljudi. Branje knjig dokazano pomaga pri zmanjševanju njenih simptomov, nekateri zdravniki pa ga priporočajo celo kot del terapije, saj lahko pomaga zmanjšati občutke osamljenosti in odtujenosti.
Poleg depresije je danes zlasti med mladimi v porastu nespečnost, delna posledica dolgih ur, preživetih pred zasloni. Neposredna izpostavljenost modri svetlobi teh naprav naj bi namreč zavirala tvorbo melatonina, hormona, ki spodbuja spanec. Branje pred spanjem omogoči pravilno tvorbo melatonina, zato je lahko koristen dodatek k večernemu ritualu za boljši spanec.
Številni voditelji iz preteklosti so bili znani kot zagreti bralci. Ko so v sklopu neke raziskave preučevali, kaj je skupno ljudem, ki jih uvrščamo med najbogatejše na svetu, so ugotovili, da vsi redno berejo. Veliko uspešnih podjetnikov svoj karierni uspeh povezuje z branjem knjig. Raziskave, ki so jih izvedli v ZDA, so pokazale, da aktivni bralci v povprečju zaslužijo petkrat več od ljudi, ki se branju knjig ne posvečajo. Branje knjig torej ni le kul, ampak tudi donosno!
