PREPIS, PONAVLJANJE,
PAVZIRANJE, ABSOLVENT
Ali se tudi ti sprašuješ, kdaj bodo študentska leta dokončno mimo?
Si morda že izgubil_a pregled nad številom let, ki si jih preživel_a na fakulteti, a se še vedno počutiš, kot da si tam prvič? Če si vajen_a življenja s subvencionirano prehrano in brezskrbnih večerov, ki se zavlečejo do treh zjutraj, potem si na pravem mestu. Prispevek Večni študentje 101 je za tiste, ki ste morda zgrešili smer že pri izbiri faksa ali pa niste opravili vseh obveznosti v roku.
PREPIS, PONAVLJANJE, PAVZIRANJE, ABSOLVENT
Ali se tudi ti sprašuješ, kdaj bodo študentska leta dokončno mimo?
Si morda že izgubil_a pregled nad številom let, ki si jih preživel_a na fakulteti, a se še vedno počutiš, kot da si tam prvič? Če si vajen_a življenja s subvencionirano prehrano in brezskrbnih večerov, ki se zavlečejo do treh zjutraj, potem si na pravem mestu. Prispevek Večni študentje 101 je za tiste, ki ste morda zgrešili smer že pri izbiri faksa ali pa niste opravili vseh obveznosti v roku.
Falil_a sem smer na faksu. Kaj sedaj?
Prepis in ponavljanje
Zakon o visokem šolstvu daje študentu pravico, da poleg prvega vpisa na študij bodisi enkrat zamenja študijski program, čemur pravimo prepis, bodisi ponavlja poljubni letnik študija, čemur pravimo ponavljanje. Vsak študent ima torej možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja poljubnega letnika. Ko študent ta »bonus« izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa pavziranje. Pri prepisu se študent ponovno vpiše v prvi letnik, a na drugem izobraževalnem programu.
Prehod med študijskim programom
S prehodom se razume prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje izobraževanja po drugem študijskem programu, pri čemer se mu vse ali del obveznosti, ki jih je že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Splošna pogoja za prehod in priznavanje predmetov sta, da gre za programa, katerih zaključka zagotavljata primerljive kompetence, ter da se pri obveznih predmetih v drugem programu lahko po kriterijih prizna vsaj polovica ECTS točk iz prvega programa. Višješolski in visokošolski zavodi lahko določajo še posebne pogoje, ki pa jih javno objavijo.
Včasih pa se zgodi da je potrebno opravljati tudi DIFERENCIALNI IZPIT
Diferencialni izpit opravlja študent glede na vrsto programa, v katerega se prepisuje ali ob prestopu na drugo strokovno področje pri vpisu na višjo stopnjo študija. Vrsto diferencialnega izpita določi študijska komisija.
Ojoj, ni šlo skozi …
Ponavljanje letnika oz. ponovi vpis v letnik
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje. V tem času ima status rednega študenta in uživa vse ugodnosti ter pravice, ki pripadajo študentu. 🙂
Imaš pa možnost za → IZJEMNI VPIS V VIŠJI LETNIK če:
- nisi opravil_a vseh obveznosti za vpis v višji letnik,
- kadar imaš za to upravičene razloge, kot so: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih univerze.
O izjemnem vpisu odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ. Komisije zelo ozko razlagajo upravičene razloge, zato je treba v prošnji priložiti utemeljene dokaze.
Ali pa … PAVZIRANJE
To pomeni, da je študent vpisan na fakulteto, ampak je brez statusa študenta. Torej če te je doletelo pavziranje, si moraš sam plačevati obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj si izgubil pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.
To pomeni tudi, da ne moreš delati na študentsko napotnico ali prejemati štipendije. Pavziranje je številčno neomejeno. Če študent »pavzira« več kot dve leti zapored, mu lahko visokošolski zavod, na katerem študira, ob vrnitvi na fakulteto naloži dodatne študijske obveznosti (diferencialne izpite) v primeru, da se je študijski program v tem času spremenil.
Fantastična stvar, ki se imenuje ABSOLVENT
To je kot nekakšno dodatno študentsko leto, ki ga lahko izkoristiš, če še nis zaključil_a svojega študija. V bistvu z njim lahko ostaneš ”večni študent” še za eno leto in obdržiš vse privilegije, ki ti kot študentu pripadajo: študentski boni, delo prek študentske napotnice …
Absolvent običajno traja 12 mesecev, kar pomeni, da imaš na voljo celo leto, da dokončaš vse manjkajoče obveznosti. To pa je je tudi čas, ko se lahko posvetiš pripravi diplomskega dela, potuješ po svetu ali pa si poiščete študentsko delo, da si napolniš denarnico.
Pravico lahko študent uveljavlja z vpisom v absolventski staž oziroma dodatno, ki jo lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra, in sicer, v primeru da:
- ne zaključi študija na študijskem programu 1. ali 2. stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (razen, v primeru, da je v času študija ponavljal letnik oziroma spremenil študijski program ali smer; v tem primeru mu status preneha že ob zaključku zadnjega semestra),
- ne zaključi študija 2. stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- ne zaključi podiplomskega študija 3. stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
V katerih primerih ga lahko podaljšam?
Podaljšanje absolventskega staža je mogoče le zaradi upravičenih razlogov, kar določa Zakon o visokem šolstvu. Dodatne pogoje za podaljšanje absolventskega staža lahko določajo univerze in fakultete s svojimi internimi pravili. Podaljšanje absolventskega staža pa je mogoče za največ eno leto. O tem na prvi stopnji odloča pristojna komisija, na drugi stopnji pa navadno odloča senat na fakulteti.
Pomembna vprašanja ob večnem študiju
Kot študent imaš poleg prvega vpisa na študij možnost, da ali enkrat zamenjaš študijski program oz. se prepišeš ali pa ponavljaš en letnik študija. Tej pravici se pogovorno reče tudi bonus. Če si se enkrat v času študija že prepisal (poleg prvega vpisa) ali obratno enkrat že ponavljal, si že izkoristil omenjeni bonus. Tako ti ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pavziranje.
Pogosto se lahko vpišeš v magistrski študijski program, tudi če je ta popolnoma nepovezan z dosedanjim študijem. Pred vpisom na magistrski študijski program moraš opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Več o tem, koliko in katere obveznosti boš moral_a opraviti za vpis v posamezen program, lahko najdeš v opisu študijskega programa, na katerega se želiš vpisati, in je objavljen na spletni strani izbrane fakultete.
Če si gimnazijski maturant in si torej že opravil splošno maturo, se ne moreš vpisati na maturitetni tečaj. V katerem primeru pa lahko opravljaš splošno maturo, si lahko prebereš v prispevku. Kot gimnazijski maturant se lahko vpišeš na poklicni tečaj in tako z opravljeno poklicno maturo pridobiš poklic.
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge, kot so na primer:
- Materinstvo,
- daljša bolezen,
- izjemne družinske in socialne okoliščine,
- priznan status osebe s posebnimi potrebami,
- aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah,
- aktivno sodelovanje v organih univerze.
Upravičeni razlogi so izrecno določeni v statutih univerz in fakultet, zato se med sabo razlikujejo. Študent mora oddati prošnjo za vpis v višji letnik, to pa obravnava komisija za študentske zadeve. Mogoče je tudi izredno ponavljanje letnika, pri čemer študent plača šolnino, ki je enaka znesku storitev vseh neopravljenih obveznosti.
Z dopolnitvijo 26. leta status študenta ne preneha, študent se lahko vpiše tudi na redni študij, spremeni pa se upravičenost do nekaterih pravic, ki iz njega izhajajo. Kot mejnik za upravičenost do pravic pa se ne postavlja trenutek dopolnitve starosti 26 let, ampak iztek študijskega leta v katerem študent dopolni 26 let. Tako si mora študent, po izteku študijskega leta v katerem dopolni 26 let, sam kriti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kljub dopolnjenim 26 letom pa lahko opravlja delo preko študentskega servisa lahko nemoteno, pri čemer se mu še vedno prizna posebna osebna olajšava (t. i. študentska olajšava), vendar le, če se je na študij vpisal pred dopolnjenim 26. letom in od vpisa na dodiplomski stopnji ni minilo več kot šest let oziroma več kot štiri leta na podiplomski stopnji. Pogoj vpisa na študij do dopolnjenega 26. leta se upošteva na letni ravni, kar pomeni, da se posebna osebna olajšava prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu lahko dejansko že starejša od 26 let.
Osebe s statusom udeleženca izobraževanja odraslih nimajo pravice do dela prek napotnice po dopolnjenem 26. letu.
Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obdrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela prek napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje prek staršev.