Menu
S poklicno in strokovno izobrazbo si dijaki pridobijo poklic za vstop na trg dela. Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje delimo na nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tečaj.
V programe poklicnega in strokovnega izobraževanja se vpisujejo tisti, ki so uspešno končali osnovno šolo. Z izobraževalnim programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji. Programi nižjega poklicnega in srednjega poklicnega izobraževanja se zaključijo z zaključnim izpitom, programi srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja pa s poklicno maturo.
Te zanima srednje
poklicno izobraževanje in
iščeš svoj poklic?
Sem uvrščamo gimnazijo splošnega tipa in strokovne gimnazije.
Mednje spadajo: tehniška gimnazija (seznanitev s strokovnimi predmeti z različnih področij tehnike), ekonomska gimnazija (poglobitev znanja na ekonomskem področju) in umetniška gimnazija (s štirimi smermi: glasbeno, plesno, likovno ter dramsko-gledališko). V gimnazijo se lahko vpiše vsak, ki uspešno konča osnovno šolo. Za vpis v umetniško gimnazijo morajo kandidati izpolnjevati še posebne vpisne pogoje (preizkus likovne, glasbene nadarjenosti itd.).
Maturitetni tečaj je namenjen tistim, ki želijo opraviti maturo in se vključiti v univerzitetno izobraževanje. Program traja eno leto.
Višje strokovno izobraževanje traja dve leti in omogoča poglobljen študij določenega poklicnega področja. Pogoj za vpis je splošna oziroma poklicna matura. Izobraževanje se konča z diplomo. Višje strokovne šole morajo sodelovati z delodajalci, ki izvajajo praktični del izobraževanja.
Visokošolsko strokovno izobraževanje traja od tri do štiri leta. Vanj se lahko vpišejo maturanti z opravljeno poklicno ali splošno maturo. Visokošolski strokovni programi vsebujejo tudi praktično usposabljanje.
Znanja in izkušenj nam nihče ne more odvzeti, zato kar pogumno na pot izobraževanja. Če razmišljaš, da bi se izobraževal_a v tujini, upoštevaj, da se šolski sistemi od države do države razlikujejo, prav tako pa se pojavljajo razlike v vrednotenju stopenj izobraževanja in nazivih med različnimi državami. Razreševanju tovrstnih dilem je namenjen ENIC-NARIC center, ki deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Center zbira in posreduje informacije o slovenskem šolskem sistemu in tujih šolskih sistemih, vodi postopke in izdaja mnenja o izobrazbi v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI).
Priznavanje poklicne kvalifikacije državljanom držav pogodbenic in upravičenim državljanom tretjih držav: če si državljan druge države in želiš v Sloveniji opravljati obrtno dejavnost, za katero je potrebno imeti ustrezno poklicno usposobljenost, ki si jo pridobil v svoji državi, moraš na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) vložiti zahtevo za priznavanje poklicne kvalifikacije z dokazili.
S poklicno in strokovno izobrazbo si dijaki pridobijo poklic za vstop na trg dela. Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje delimo na nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tečaj.
V programe poklicnega in strokovnega izobraževanja se vpisujejo tisti, ki so uspešno končali osnovno šolo. Z izobraževalnim programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji. Programi nižjega poklicnega in srednjega poklicnega izobraževanja se zaključijo z zaključnim izpitom, programi srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja pa s poklicno maturo.
Sem uvrščamo gimnazijo splošnega tipa in strokovne gimnazije.
Mednje spadajo: tehniška gimnazija (seznanitev s strokovnimi predmeti z različnih področij tehnike), ekonomska gimnazija (poglobitev znanja na ekonomskem področju) in umetniška gimnazija (s štirimi smermi: glasbeno, plesno, likovno ter dramsko-gledališko). V gimnazijo se lahko vpiše vsak, ki uspešno konča osnovno šolo. Za vpis v umetniško gimnazijo morajo kandidati izpolnjevati še posebne vpisne pogoje (preizkus likovne, glasbene nadarjenosti itd.).
Maturitetni tečaj je namenjen tistim, ki želijo opraviti maturo in se vključiti v univerzitetno izobraževanje. Program traja eno leto.
Višje strokovno izobraževanje traja dve leti in omogoča poglobljen študij določenega poklicnega področja. Pogoj za vpis je splošna oziroma poklicna matura. Izobraževanje se konča z diplomo. Višje strokovne šole morajo sodelovati z delodajalci, ki izvajajo praktični del izobraževanja.
Visokošolsko strokovno izobraževanje traja od tri do štiri leta. Vanj se lahko vpišejo maturanti z opravljeno poklicno ali splošno maturo. Visokošolski strokovni programi vsebujejo tudi praktično usposabljanje.
