Menu
Štipendije so finančna pomoč, namenjena dijakom in študentom. Obstaja veliko različnih oblik štipendij, ki jih lahko prejmeš ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev. V tem prispevku bomo raziskali različne vrste štipendij, kako jih lahko pridobiš ter kako lahko izkoristiš priložnosti za financiranje svojega izobraževanja.
V Sloveniji lahko postaneš štipendist s prejemanjem:
Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.
Štipendijo lahko po Zakonu o štipendiranju pridobijo osebe:
Za pridobitev štipendije je pomembno, da oseba ni:
Za pridobitev posameznih štipendij je potrebno poleg osnovnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje, s katerimi se moraš seznaniti še pred oddajo vloge, saj boš slednjo lahko pridobil_a le, če boš izpolnjeval_a te pogoje.
Posebni pogoj za pridobitev je izpolnjevanje materialnega cenzusa, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek in premoženje na družinskega člana ne presega določenega zneska (cenzusa).
Za pridobitev Zoisove štipendije mora oseba izpolnjevati pogoj doseženega izjemnega dosežka, dosegati zahtevan šolski oziroma študijski uspeh glede na trenutno raven izobraževanja ter prehajati na višjo raven izobraževanja, za katerega Zoisove štipendije še ni prejemala. Izpolnjevati mora tudi ostale zahtevane pogoje, ki so navedeni v javnem razpisu objavljenem na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo pa še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.
Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Državna štipendija in Zoisova štipendija se dodelita za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni. Štipendije za deficitarne poklice, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije pa se dodelijo za posamezen izobraževalni program.
Štipendija se ne more prvič dodeliti:
Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če še vedno izpolnjuje splošne pogoje za prejemanje štipendije in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo. V primeru državne štipendije pa je potrebno še vedno izpolnjevati tudi pogoj cenzusa po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).
Štipendija se izplačuje tudi v dodatnem študijskem letu po izteku izobraževalnega programa I. ali II. stopnje (tj. absolventski staž), vendar le enkrat, in sicer po I. ali po II. stopnji.
Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se podaljša za eno dodatno šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi:
Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb Zakona o štipendiranju glede javne veljavnosti in ravni izobraževanja (ter področja ali smeri izobraževalnega programa oziroma drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom). Štipendist, ki namerava spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.
Štipendijsko razmerje miruje, če:
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
Štipendist mora vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni dokončal ali ni napredoval v višji letnik, tudi po enoletnem mirovanju. Če ne zaključi študija v času absolventa, vrne le štipendijo za zadnji letnik. Izjema so opravičljivi razlogi, kot so:
Če štipendist ne more vrniti dolga v enkratnem znesku, se lahko poskuša z dodeljevalcem štipendije dogovoriti o možnostih odpisa, obročnem ali odloženem vračilu dolga. Če študent ne more diplomirati/magistrirati zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, lahko zaprosi za podaljšanje roka.
Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:
Da, ti dodatki vključujejo:
Od prejemanja državne ali Zoisove štipendije (v kolikor si jo pridobil_a v skladu z Zakonom o štipendiranju), ni potrebno plačati dohodnine, saj sodita pod druge dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine.
Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. Poleg tega je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:
Posamezna štipendija (po naslovih) se da v zavihke, ki se postopoma odpirajo, ko nanj klikneš, ali podobna rešitev.
Namen kadrovskih štipendij je povezovanje mladih in delodajalcev, kajti podjetja si lahko z dolgoročnim kadrovskim načrtovanjem zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij. Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju.
Dijaki in študenti lahko informacije o kadrovskih štipendijah najdete:
Kadrovske štipendije običajno vključujejo obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju, višino štipendije pa določi delodajalec.
Poleg tega lahko delodajalec zahteva tudi druge obveznosti, kot so počitniška praksa ali pisanje diplomske naloge v zvezi s podjetjem. Štipenditor določi pravila in obveznosti že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se vse uredi s pogodbo o štipendiranju. Višina kadrovske štipendije je običajno najvišja med vsemi vrstami štipendij.
Več informacij o kadrovskih štipendijah najdete na spletni strani štipendijskega sklada.
Štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest.
Cilji štipendij za deficitarne poklice:
Štipendije se izplačujejo do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na transakcijski račun štipendista. Deficitarna štipendija se lahko dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko.
Sklad vsako leto najpozneje do konca januarja objavi javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice, podeljenih je do 1000 štipendij.
Več informacij o kadrovskih štipendijah najdete na spletni strani štipendijskega sklada.
Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Namenjena je spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni. Dodeljujejo jo centri za socialno delo za študij v Sloveniji in tujini. Dijaki oddajo vlogo avgusta, študenti pa septembra.
Dijaki in študenti lahko sami oddajo vlogo za dodelitev državne štipendije, razen mladoletnih dijakov, za katere prvo vlogo vložijo starši ali zakoniti zastopniki na enotni za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem ni potrebno več oddati vloge. Če dijak ali študent uveljavlja dodatek za bivanje ali dodatek za uspeh, pa je potrebno dokazila (kot primeroma kopija indeksa) še vedno predložiti oziroma poslati na pristojni center za socialno delo.
Opozorilo: ko gre za prehod iz I. stopnje na II. stopnjo ali za prehod PTI- poklicno tehniško izobraževanje (3+2), je potrebno vlogo oddati na novo, saj gre v tem primeru za novo vlogo in ne za nadaljnje prejemanje državne štipendije.
Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel minimalno povprečno oceno štiri. Višino dodatka glede na povprečno oceno lahko najdeš na spletni strani državne uprave.
Do dodatka je upravičen študent, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno, pri čemer mora imeti najmanj tri številčno izražene ocene. Študenti predložijo pristojnemu centru za socialno delo izpis elektronskega indeksa o ocenah, pridobljenih v preteklem šolskem letu, najkasneje do 10. oktobra za preteklo študijsko leto.
Višino dodatka glede na povprečno oceno lahko najdeš na spletni strani državne uprave.
Do dodatka ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehnično izobraževanje in na prehodu iz prve na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja.
Dodatek za bivanje pripada dijaku ali študentu, ki:
Dodatek začne veljati ob spremembi začasnega bivališča štipendista.
Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebam pripada štipendistu, ki:
Državna štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Štipendija se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, in sicer na transakcijski račun štipendista, odprtega v RS. V zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja se za meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.
Štipendist s pridobitvijo štipendije prevzame naslednje obveznosti:
Štipendist ima obveznosti, ki jih mora izpolniti, sicer mu sledijo ukrepi. Če ne napreduje v višji letnik, mu štipendija miruje, če se stanje ne popravi, mu izda odločba o dolgu. Če ne zaključi izobraževanja pravočasno, mora vrniti prejeto štipendijo. Če se pojavijo okoliščine, ki vodijo v prenehanje štipendijskega razmerja, se lahko izda odločba o pogojnem dolgu. Če štipendist izpolni pogoje, zneska ni potrebno vrniti, če jih ne, pa to mora storiti. V primeru nezmožnosti plačila lahko zaprosi za obročno vračilo.
Štipendijsko razmerje se lahko podaljša za eno šolsko ali študijsko leto (to pomeni, da štipendijo kljub nenapredovanju prejema), če ponavlja letnik zaradi:
Zoisova štipendija je namenjena dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.
Zoisove štipendije se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje:
Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij je načeloma vsako leto objavljen najpozneje do konca junija. Dostopen je na spletišču Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo, s štipendijo Ad futura, niti s štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Hkrati s Zoisovo štipendijo se lahko prejema kadrovsko štipendijo (razen če ta tega ne dovoljuje), štipendijo za deficitarne poklice in tudi štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
Več informacij o Zoisovi štipendiji naješ na spletni strani štipendijskega sklada.
Študentske organizacije Slovenije
Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega
in preživninskega sklada RS
Gov.si
Štipendije so finančna pomoč, namenjena dijakom in študentom. Obstaja veliko različnih oblik štipendij, ki jih lahko prejmeš ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev. V tem prispevku bomo raziskali različne vrste štipendij, kako jih lahko pridobiš ter kako lahko izkoristiš priložnosti za financiranje svojega izobraževanja.
V Sloveniji lahko postaneš štipendist s prejemanjem:
Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem.
Štipendijo lahko po Zakonu o štipendiranju pridobijo osebe:
Za pridobitev štipendije je pomembno, da oseba ni:
Za pridobitev posameznih štipendij je potrebno poleg osnovnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje, s katerimi se moraš seznaniti še pred oddajo vloge, saj boš slednjo lahko pridobil_a le, če boš izpolnjeval_a te pogoje.
Posebni pogoj za pridobitev je izpolnjevanje materialnega cenzusa, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek in premoženje na družinskega člana ne presega določenega zneska (cenzusa).
Za pridobitev Zoisove štipendije mora oseba izpolnjevati pogoj doseženega izjemnega dosežka, dosegati zahtevan šolski oziroma študijski uspeh glede na trenutno raven izobraževanja ter prehajati na višjo raven izobraževanja, za katerega Zoisove štipendije še ni prejemala. Izpolnjevati mora tudi ostale zahtevane pogoje, ki so navedeni v javnem razpisu objavljenem na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo pa še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.
Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Državna štipendija in Zoisova štipendija se dodelita za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni. Štipendije za deficitarne poklice, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije pa se dodelijo za posamezen izobraževalni program.
Štipendija se ne more prvič dodeliti:
Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če še vedno izpolnjuje splošne pogoje za prejemanje štipendije in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo. V primeru državne štipendije pa je potrebno še vedno izpolnjevati tudi pogoj cenzusa po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).
Štipendija se izplačuje tudi v dodatnem študijskem letu po izteku izobraževalnega programa I. ali II. stopnje (tj. absolventski staž), vendar le enkrat, in sicer po I. ali po II. stopnji.
Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se podaljša za eno dodatno šolsko oziroma študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi:
Ob spremembi izobraževalnega programa je štipendist upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če je novi izobraževalni program ustrezen z vidika določb Zakona o štipendiranju glede javne veljavnosti in ravni izobraževanja (ter področja ali smeri izobraževalnega programa oziroma drugih okoliščin, določenih z zakonom ali javnim razpisom). Štipendist, ki namerava spremeniti izobraževalni program, lahko pred dejansko spremembo izobraževalnega programa pri dodeljevalcu štipendije preveri, ali je novi program ustrezen.
Štipendijsko razmerje miruje, če:
Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:
Štipendist mora vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni dokončal ali ni napredoval v višji letnik, tudi po enoletnem mirovanju. Če ne zaključi študija v času absolventa, vrne le štipendijo za zadnji letnik. Izjema so opravičljivi razlogi, kot so:
Če štipendist ne more vrniti dolga v enkratnem znesku, se lahko poskuša z dodeljevalcem štipendije dogovoriti o možnostih odpisa, obročnem ali odloženem vračilu dolga. Če študent ne more diplomirati/magistrirati zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, lahko zaprosi za podaljšanje roka.
Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:
Da, ti dodatki vključujejo:
Od prejemanja državne ali Zoisove štipendije (v kolikor si jo pridobil_a v skladu z Zakonom o štipendiranju), ni potrebno plačati dohodnine, saj sodita pod druge dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine.
Kadrovske in druge štipendije pa v osnovi sodijo med obdavčljive dohodke, in sicer med druge dohodke po Zakonu o dohodnini, vendar se pod določenimi pogoji do določenega zneska ne vštevajo v davčno osnovo. Poleg tega je določeno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva znesek kadrovske ali druge štipendije, izplačane za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas:
Posamezna štipendija (po naslovih) se da v zavihke, ki se postopoma odpirajo, ko nanj klikneš, ali podobna rešitev.
Namen kadrovskih štipendij je povezovanje mladih in delodajalcev, kajti podjetja si lahko z dolgoročnim kadrovskim načrtovanjem zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij. Prednost kadrovskih štipendij je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju.
Dijaki in študenti lahko informacije o kadrovskih štipendijah najdete:
Kadrovske štipendije običajno vključujejo obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju, višino štipendije pa določi delodajalec.
Poleg tega lahko delodajalec zahteva tudi druge obveznosti, kot so počitniška praksa ali pisanje diplomske naloge v zvezi s podjetjem. Štipenditor določi pravila in obveznosti že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se vse uredi s pogodbo o štipendiranju. Višina kadrovske štipendije je običajno najvišja med vsemi vrstami štipendij.
Več informacij o kadrovskih štipendijah najdete na spletni strani štipendijskega sklada.
Štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest.
Cilji štipendij za deficitarne poklice:
Štipendije se izplačujejo do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na transakcijski račun štipendista. Deficitarna štipendija se lahko dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko.
Sklad vsako leto najpozneje do konca januarja objavi javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice, podeljenih je do 1000 štipendij.
Več informacij o kadrovskih štipendijah najdete na spletni strani štipendijskega sklada.
Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Namenjena je spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni. Dodeljujejo jo centri za socialno delo za študij v Sloveniji in tujini. Dijaki oddajo vlogo avgusta, študenti pa septembra.
Dijaki in študenti lahko sami oddajo vlogo za dodelitev državne štipendije, razen mladoletnih dijakov, za katere prvo vlogo vložijo starši ali zakoniti zastopniki na enotni za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem ni potrebno več oddati vloge. Če dijak ali študent uveljavlja dodatek za bivanje ali dodatek za uspeh, pa je potrebno dokazila (kot primeroma kopija indeksa) še vedno predložiti oziroma poslati na pristojni center za socialno delo.
Opozorilo: ko gre za prehod iz I. stopnje na II. stopnjo ali za prehod PTI- poklicno tehniško izobraževanje (3+2), je potrebno vlogo oddati na novo, saj gre v tem primeru za novo vlogo in ne za nadaljnje prejemanje državne štipendije.
Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel minimalno povprečno oceno štiri. Višino dodatka glede na povprečno oceno lahko najdeš na spletni strani državne uprave.
Do dodatka je upravičen študent, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno, pri čemer mora imeti najmanj tri številčno izražene ocene. Študenti predložijo pristojnemu centru za socialno delo izpis elektronskega indeksa o ocenah, pridobljenih v preteklem šolskem letu, najkasneje do 10. oktobra za preteklo študijsko leto.
Višino dodatka glede na povprečno oceno lahko najdeš na spletni strani državne uprave.
Do dodatka ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa, razen na prehodu iz srednje poklicne na poklicno-tehnično izobraževanje in na prehodu iz prve na drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja.
Dodatek za bivanje pripada dijaku ali študentu, ki:
Dodatek začne veljati ob spremembi začasnega bivališča štipendista.
Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebam pripada štipendistu, ki:
Državna štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Štipendija se izplačuje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, in sicer na transakcijski račun štipendista, odprtega v RS. V zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja se za meseca julij in avgust štipendija ne izplačuje.
Štipendist s pridobitvijo štipendije prevzame naslednje obveznosti:
Štipendist ima obveznosti, ki jih mora izpolniti, sicer mu sledijo ukrepi. Če ne napreduje v višji letnik, mu štipendija miruje, če se stanje ne popravi, mu izda odločba o dolgu. Če ne zaključi izobraževanja pravočasno, mora vrniti prejeto štipendijo. Če se pojavijo okoliščine, ki vodijo v prenehanje štipendijskega razmerja, se lahko izda odločba o pogojnem dolgu. Če štipendist izpolni pogoje, zneska ni potrebno vrniti, če jih ne, pa to mora storiti. V primeru nezmožnosti plačila lahko zaprosi za obročno vračilo.
Štipendijsko razmerje se lahko podaljša za eno šolsko ali študijsko leto (to pomeni, da štipendijo kljub nenapredovanju prejema), če ponavlja letnik zaradi:
Zoisova štipendija je namenjena dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.
Zoisove štipendije se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje:
Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij je načeloma vsako leto objavljen najpozneje do konca junija. Dostopen je na spletišču Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo, s štipendijo Ad futura, niti s štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Hkrati s Zoisovo štipendijo se lahko prejema kadrovsko štipendijo (razen če ta tega ne dovoljuje), štipendijo za deficitarne poklice in tudi štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
Več informacij o Zoisovi štipendiji naješ na spletni strani štipendijskega sklada.
Študentske organizacije Slovenije
Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega
in preživninskega sklada RS
Gov.si
