Menu
Dve stvari, ki jih večina odraslih pozna vsaj v teoriji, sta kredit in lizing. No, verjetno se že sedaj sprašuješ, kaj točno je razlika med njima in katera od možnosti je boljša v primeru tvojega nakupa.
Dve stvari, ki jih večina odraslih pozna vsaj v teoriji, sta kredit in lizing. No, verjetno se že sedaj sprašuješ, kaj točno je razlika med njima in katera od možnosti je boljša v primeru tvojega nakupa.
Življenje je nepredvidljivo, saj nas pogosto presenetijo dogodki, ki zahtevajo velike finančne stroške. V takih primerih lahko priskoči na pomoč kredit. Gre za pravno razmerje, kjer upnik, kot je banka, posodi denar dolžniku, kot je fizična oseba. Mnogi si želijo imeti lastno hišo ali stanovanje, a si tega ne morejo privoščiti z lastnimi sredstvi. V tem primeru banke ponujajo različne kredite s kratkoročnimi ali dolgoročnimi roki, namenjeni tako fizičnim kot pravnim osebam. Kreditni pogoji določajo trajanje, zavarovanje, obresti in druge značilnosti posojila.
Za pridobitev kredita je treba izpolniti pogoje, ki jih določa banka. Banka ugotavlja tvojo kreditno sposobnost, ki je finančna zmožnost za vračilo posojila in obresti, na podlagi tvojih prihodkov. Običajno banka odobri kredit na podlagi rednih prilivov na osebni račun, vendar nekatere banke uveljavljajo nov način poslovanja, kjer redni dohodek ni pogoj. Kredit lahko najamejo tudi osebe zaposlene za določen čas ali po pogodbi o delu, ali osebe, ki imajo druge vrste prejemkov za določen čas. Banka jim odobri kredit za čas, ki je krajši od preostanka dobe, v kateri bo ta oseba še prejemala mesečne prejemke.
Višina odobrenega kredita je odvisna od tvoje kreditne sposobnosti, vrednosti naložbe, zavarovanja in od dobe odplačevanja kredita. Ko dobiš kredit, je višina kredita odvisna od tvojih financ in od tega, koliko denarja potrebuješ. Banka pripravi načrt, kako boš kredit odplačeval_a skozi nekaj let. Za vsako leto se izračunajo obresti in koliko denarja boš vrnil_a. Začneš plačevati mesečne obroke, ko dobiš kredit.
Kredit lahko kadarkoli predčasno ali delno poplačaš, za kar ti banka zaračuna stroške izdelave obračuna in administrativne stroške. Pomembno je tudi vedeti, kako bo banka ravnala v primeru, če ostaneš za nekaj časa brez zaposlitve. Nekatere banke dopuščajo možnost, da se za krajši čas zamrzne odplačevanje dolga, druge pa so pri teh določilih manj prilagodljive.
Pri najemu, predvsem dolgoročnega kredita, je treba preučiti celotno ponudbo trga. Cene posojil se razlikujejo glede na dobo odplačevanja, zavarovanje posojila in boniteto posojilojemalca. Pojem “boniteta” lahko glede na definicijo opišemo kot posebno korist, ugodnost ali prednost.
Dejanska cena kredita je pomembna informacija, ki jo lahko izračunamo s pomočjo EOM (efektivne obrestne mere). EOM je številka, ki ti pove, koliko te bo stala izposojena vsota denarja v enem letu. Vključuje vse stroške kredita, kot so obresti, stroški odobritve kredita in stroški izvajanja kredita. Efektivna obrestna mera omogoča primerjavo med različnimi ponudbami kreditov, saj upošteva vse stroške in ne samo obrestno mero. Z drugimi besedami, EOM ti pove, koliko denarja boš dejansko plačal_a za kredit, zato je zelo pomembno, da pri izbiri kredita upoštevaš EOM in ne samo obrestno mero.
Lizing je oblika financiranja, kjer podjetje ali posameznik najame predmet, kot so avto, stroj ali oprema, od drugega podjetja, ki ga ima v lasti. Najemnik (tisti, ki najema predmet) plačuje mesečne obroke za uporabo predmeta za določeno obdobje, ki je običajno nekaj let. Po izteku tega obdobja ima običajno možnost, da predmet odkupi po prej dogovorjeni ceni, ki se običajno imenuje odkupna vrednost. Lizing je primeren za tiste, ki potrebujejo draga sredstva, vendar si jih ne morejo privoščiti v celoti ali jih ne želijo imeti v lasti, saj se lahko predmet zelo hitro zastari ali izgubi vrednost.
Glede na stranke lizinga in njihove medsebojne odnose najprej ločimo direktni lizing (v širšem pomenu besede) in indirektnega (v ožjem), pri čemer je bistvena razlika med tema vrstama v številu nastopajočih strank v razmerju.
Finančni in operativni lizing najlažje ločimo tako, da ugotovimo, kdo p(ostane) lastnik predmeta lizinga po koncu pogodbe. Pri finančnem lizingu lastnik predmeta po koncu leasinga postane lizingogojemalec, pri operativnem oziroma poslovnem pa lastnik tudi po koncu leasing razmerja ostane lizingodajalec.
Nadaljnja delitev oziroma klasifikacija lizingov, je delitev glede na sam predmet pogodbe.
Lizing je finančna transakcija, kjer lizingodajalec daje v zakup določeno dobrino lizingojemalcu za določen čas. Obstajajo tri vrste lizinga: lizing potrošnih stvari, lizing premičnih investicijskih dobrin in lizing nepremičnih investicijskih dobrin. Lizing potrošnih stvari se uporablja za stvari, kot so hladilniki ali pralni stroji, kjer lizingodajalec običajno prevzame stroške servisiranja. Lizing premičnih investicijskih dobrin se uporablja za avtomobile in druge premične proizvodne stroje in opremo. Lizing nepremičnih investicijskih dobrin pa se uporablja za nepremičnine, kot so zgradbe in zemljišča, in lahko traja tudi do trideset let. Lizingodajalec je specializirano podjetje, ki daje lizingojemalcu v zakup določeno dobrino za določeno časovno obdobje.
Lizing ima hitrejši in enostavnejši postopek odobritve ter manj stroga merila za pridobitev. Ročnost lizinga je prilagojena življenjski dobi opreme, kar zmanjša tveganje tehnološke zastarelosti. Obroki so fiksni, kar omogoča načrtno planiranje izdatkov. Med negativi velja omeniti možnost, da je predmet že tehnološko zastarel ob koncu pogodbenega roka, omejeno avtonomijo pri izboljšavah in odtegnitev lastništva do plačila zadnjega obroka.
Obresti so lahko stroški ali prihodek, ki nastanejo pri izposoji ali posojanju denarja. Če vzameš posojilo v banki, so obresti strošek, ki ga moraš plačati za to posojilo. Če pa denar položiš na varčevalni račun, so obresti prihodek, ki ga dobiš od banke za svoje prihranke. Obrestna mera pa predstavlja ta strošek ali prihodek v obliki odstotka zneska, ki si ga izposodiš ali posodiš (saj svoje prihranke posodiš banki).
Nominalna obrestna mera je tista, ki je dejansko dogovorjena in plačana. To je na primer obrestna mera, ki jo lastnik stanovanja plačuje za stanovanjsko posojilo, ali pa prihodek, ki ga varčevalec prejema od svojih prihrankov. Posojilojemalci to obrestno mero plačujejo, varčevalci pa jo prejemajo.
Realna obrestna mera Za posojilojemalce in varčevalce pa ni pomemben samo nominalni znesek, ampak tudi to, koliko izdelkov, storitev ali drugih stvari bi s tem zneskom lahko kupili.
Ekonomisti temu pravijo kupna moč denarja. S časom se ta navadno zmanjšuje, saj cene zaradi inflacije naraščajo. Če upoštevamo inflacijo, vidimo, kakšni so realni stroški posojila oziroma realni prihodki od prihrankov. Izračunajo se takole:
realna obrestna mera = nominalna obrestna mera – inflacija
Varčevalec, ki na račun za eno leto položi 1.000 EUR, lahko dobi nominalno obrestno mero v višini 2,5% in ima tako čez eno leto 1.025 EUR. Toda če se v tem času cene zvišajo za 3%, bo potreboval 1.030 EUR, da bi kupil enake izdelke ali storitve kot pred enim letom, ko so stali samo 1.000 EUR. To pomeni, da bo realna donosnost prihrankov dejansko znašala –0,5%. To je realna obrestna mera. Izračuna se tako, da stopnjo inflacije (3%) odštejemo od nominalne obrestne mere (2,5%).
Ob najemu posojila se vsak sreča z dilemo, ali izbrati posojilo s fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Sodeč po podatkih Banke Slovenije je izbira postala zanimiva šele v zadnjem času.
Posojila s spremenljivo obrestno mero, ki so vezana na medbančno obrestno mero euribor, so še pred kratkim močno prevladovala na slovenskem trgu – na ta način je bilo sklenjenih več kot 90 % vseh posojil. Danes se to razmerje počasi spreminja. Poglejmo, zakaj.
Pri posojilu s fiksno obrestno mero se banka s stranko dogovori za obrestno mero, ki ostane nespremenjena celotno obdobje odplačevanja posojila.
Prednosti:
Slabosti:
Podobno kot pri posojilu s fiksno obrestno mero se banka in posojilojemalec dogovorita za obrestno mero oziroma pribitek. Seštevek pribitka, ki je fiksen, in euriborja je obrestna mera, po kateri mora posojilojemalec odplačevati posojilo banki.
Primer:
Pribitek znaša 2,5 %, euribor pa 1 %.
Obrestna mera posojila bo na začetku znašala 3,5 % (če ne upoštevamo stroškov odobritve posojila), vendar se bo v določenem časovnem intervalu, ki je odvisen od tega, kateri euribor uporablja banka, (3-, 6- ali 12-mesečni), spreminjala. Če bo euribor, ki se običajno giblje skladno s ključnimi obrestnimi merami Evropske centralne banke (ECB) zrasel, se bo mesečna anuiteta podražila, če bo padel, pa se bo pocenila.
Prednosti:
Slabosti:
Več primerov najdeš tukaj.
Amortizacijski načrt je načrt odplačevanja dolga, ki v vsakem trenutku pokaže stanje glavnice posojila in plačanih obresti v posamezni dobi odplačevanja dolga.
Anuiteta pomeni znesek, s katerim se odplačuje posojilo ali kredit v določenem časovnem obdobju in je sestavljen iz dela glavnice dolga ter pripadajočih obresti. Mesečna anuiteta je mesečni obrok.
Anticipativno obrestovanje je postopek obračunavanja obresti že na začetku obrestovalnega obdobja. Anticipativne obresti ob začetku obdobja odvzamemo od osnovne glavnice.
Glavnica je osnovni znesek kredita, ki ga boš dolgoval banki. Glavnica mora biti jasno ločena od obresti.
Kapitalizacijska doba je obdobje med dvema zaporednima pripisoma obresti. Običajna kapitalizacijska doba je eno leto (lahko je tudi krajša, zelo redko pa je daljša). Je obdobje med dvema zaporednima pripisoma obresti.
Kreditodajalec je fizična ali pravna oseba, ki denar posodi fizični ali pravni osebi.
Kreditojemalec je fizična ali pravna oseba, ki si denar izposodi od fizične ali pravne osebe.
Obresti (označimo jih s črko o) so nadomestilo za uporabo glavnice, ki jo je kreditodajalec za določen čas prepustil kreditojemalcu.
Čas obrestovanja (označimo ga s črko n) je čas, za katerega se obračunavajo obresti.
Obrestna mera (označimo jo s črko p) je sorazmernostni faktor, ki pove, koliko denarnih enot nadomestila (obresti) plača kreditojemalec kreditodajalcu za vsakih 100 denarnih enot glavnice, vloženih za eno dogovorjeno časovno obdobje.
Dekurzivno obrestovanje je postopek pripisa obresti po pretečenem časovnem obdobju. Obresti, ki jih dobimo na ta način, imenujemo dekurzivne, obrestni meri pa pravimo dekurzivna obrestna mera.
https://svetkapitala.delo.si/finance/spremenljiva-ali-fiksna-obrestna-mera-kaj-izbrati/http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2006/ura/benko/html/Osnovna.html
https://www.ecb.europa.eu/ecb/educational/explainers/tell-me/html/nominal_and_real_interest_rates.sl.html
https://www.slonep.net/finance/krediti/kredit
https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/pridobivanje-sredstev/leasing
