Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel. Sklene se za občasna, in, časovno omejena dela, in je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Predmet podjemne pogodbe ali pogodbe o delu je lahko:

• Izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev),
• popravilo stvari (obrtniške storitve),
• fizično ali umsko delo.

V praksi, lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Pri določenih umskih delih, podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko  elemente avtorskega dela, in, bi bila tako bolj smiselna sklenitev avtorske pogodbe.

Ali znaš izračunati svoje izplačilo po podjemni pogodbi?
Sledi povezavi do spletnega kalkulatorja.

Avtorska pogodba, se lahko sklene le za dela, ki so kot avtorska predvidena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve, s področja književnosti, znanosti, in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti:

• govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
• pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
• glasbena dela z besedilom, ali brez besedila,
• gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
• koreografska in pantomimska dela,
• fotografska dela, in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju,
• avdiovizualna dela,
• likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
• arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti, ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
• dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
• kartografska dela,
• predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Začasno ali občasno, delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Opraviti je mogoče največ, 60 ur dela, v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu, lahko upravičenec opravi 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.

Opominjamo, da je upravičenec, ki v posameznem koledarskem mesecu prekorači največje dovoljeno število ur dela, ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek od dovoljenega, kaznovan z globo v višini od 250 do 500 evrov. 

Osebno dopolnilno delo, lahko opravlja posameznik, ki je pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) priglasil osebno dopolnilno delo, in ima v času opravljanja osebnega dopolnilnega dela kupljeno vrednotnico. Podroben seznam del, ki se v okviru osebnega dopolnilnega dela lahko opravljajo, je objavljen v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu, v prilogi 1.

Prihodek, iz naslova osebnega dopolnilnega dela, v posameznem polletju koledarskega leta, v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Pred pričetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela, mora za dela iz skupine A seznama osebnih dopolnilnih del pridobiti vrednotnico naročnik dela, za dela iz skupine B seznama osebnih dopolnilnih del, pa sam izvajalec osebnega dopolnilnega dela.

Izvajalec osebnega dopolnilnega dela, mora vse svoje dosežene dohodke, iz naslova osebnega dopolnilnega dela napovedati pri finančni upravi za odmero akontacije dohodnine, na obrazcu  Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za rezidente. Napoved mora vložiti pri davčnem organu, najpozneje do 15. v mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu. 

Te zanima, kako je obdavčeno osebno dopolnilno delo?
Poglej si stopnje obdavčitve s primeri.

Kratkotrajno delo je urejeno v 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno/ ZPDZC-1.

Za kratkotrajno delo se šteje, brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi, ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi, zakonsko določeni pogoji.

Kratkotrajno delo lahko opravlja:

• zakonec / zunajzakonski partner / partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikro družbe ali samozaposlene osebe,
• zakonec / zunajzakonski partner / partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikro družbe ali samozaposlene osebe,
• oseba, s katero je lastnik ali solastnik družbe ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
• starši in otroci zakonca / zunajzakonskega partnerja / partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikro družbe ali samozaposlene osebe.

Študentsko delo, je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba s študentskim statusom, opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Od študentskega dela je treba plačati prispevek za zavarovanje, za primer poškodbe pri delu, in, poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju.