Menu
Študij je eno izmed najpomembnejših obdobij v življenju vseh posameznikov, ki želijo nadaljevati formalno izobraževanje in poglobiti svoje znanje na določenem področju. Pri izbiri študijskega programa se marsikdo znajde pred težko nalogo, saj je na voljo veliko različnih programov, ki se med seboj razlikujejo po vsebini, trajanju, načinu izvedbe in ciljih.
Ena izmed najpomembnejših razlik med študijskimi programi je vsebina. Študij lahko obsega različna področja, kot so humanistične vede, družboslovje, naravoslovje, tehnika, umetnost itd. Različni študijski programi se osredotočajo na različna področja znanosti ter ponujajo različne teoretične in praktične vsebine.
Druga pomembna razlika med študijskimi programi je trajanje študija. Nekateri programi so krajši, lahko trajajo le nekaj mesecev ali eno leto, medtem ko drugi trajajo več let. Trajanje študija je odvisno od vrste programa, stopnje izobrazbe, študijskega sistema ter zahtevnosti programa.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe v RS se razvrščajo v tri stopnje: prva, druga in tretja stopnja.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe v Sloveniji se razvrščajo v tri stopnje:
Dodiplomski študijski programi so študijski programi prve stopnje. Sem spadajo tako visokošolski strokovni študijski programi, kot tudi univerzitetni študijski programi.
Podiplomski študijski programi so programi druge stopnje. Sem spadajo magistrski študijski programi in enoviti magistrski študijski programi.
Prav tako pod podiplomske študijske programe spadajo študijski programi tretje stopnje oziroma doktorski študijski programi.
V Sloveniji imamo tudi višješolske študijske programe. Razlika med višješolskimi študijskimi programi in visokošolskimi študijskimi programi je predstavljena v naslednjem prispevku.
Čeprav se lahko oba pojma zdita podobna, obstajajo bistvene razlike med višjo in visoko šolo. Prvo razlika je že pri času trajanja študija, saj višja šola traja dve leti oziroma štiri semestre, medtem ko visokošolski strokovni programi trajajo od tri do štiri leta. Poleg tega so razlike tudi v obsegu znanj in kompetenc, ki jih študenti z zaključenim študijem pridobijo.
Po zaključku višje šole je pridobljena raven izobrazbe 6/1 po Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK), medtem ko po visokošolskih in univerzitetnih študijskih programih študent pridobi raven 7 po SOK, saj s tem zaključi 1. bolonjsko stopnjo.
Študij na višjih strokovnih šolah poteka podobno kot na fakultetah, torej v obliki predavanj, seminarjev in vaj, s poudarkom na praktičnih primerih. Za uspešno dokončanje višješolskega programa je potrebno napisati diplomsko delo.
Višješolski študij je izrazito poklicno naravnan. Prednost višješolskega strokovnega študija je tako imenovano praktično izobraževanje, ki študentom omogoča neposreden stik z delodajalci in pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj v času študija. 40 % celotnega študijskega programa na višjih šolah se namreč izvaja v podjetjih. Tudi visokošolski strokovni programi vključujejo praktično izobraževanje v delovnem okolju, vendar v manjšem obsegu. Poleg tega so visokošolski programi naravnani tako, da študenti pridobijo širši nabor znanj in kompetenc v primerjavi z višjo šolo.
Ob upoštevanju že pridobljenih kompetenc je dokončanje študija na višji šoli lažje in predstavlja priložnost za postopno pridobivanje novih znanj in kompetenc, zato je še posebej primerno za odrasle osebe, ki se odločajo za izobraževanje ob delu. Vseeno pa je pomembno upoštevati svoje cilje in potrebe ter izbrati ustrezno obliko študija, ki bo zagotovila pridobitev znanj in kompetenc za želeno kariero.
PRAVNI KOTIČEK:
Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4093
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi trajajo tri do štiri leta in obsegajo od 180 do 240 ECTS (oziroma kreditnih točk – KT). Praviloma ga zaključiš z diplomskim delom. Magistrski študijski programi trajajo eno do dve leti in obsegajo od 60 do 120 KT. Enoviti magistrski študijski programi trajajo pet ali šest let, brez vmesne diplome. Magistrske programe zaključiš z magistrskim delom. Doktorat znanosti je končna in najvišja stopnja študija. Doktorski študij traja tri ali štiri leta ter obsega 180 do 240 KT. Zaključi se z uspešnim zagovorom doktorske disertacije.
Pogoje za vpis na posamezno stopnjo in študijski program lahko najdeš v opisu programa, ki ga želiš izbrati, objavljen pa je na spletni strani izbrane fakultete.
Pomembna razlika med posameznimi programi je tudi način izvedbe študija.
PRAVNI KOTIČEK:
Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172
Razmišljaš o nadaljevanju svoje izobraževalne poti, pa še nisi čisto prepričan_a o tem, kaj si želiš študirati? Te morda mika študij v tujini? Preberi si nekaj o trendih, ki jih je (morda) smiselno upoštevati, ko se odločaš za študijsko pot, bodisi doma ali v tujini.
Preobrazba poslovnega sveta poteka z neverjetno hitrostjo in podjetja nenehno iščejo tiste, katerih kompetence ustrezajo novim zahtevam trga. Tako v kontekstu današnjih potreb trga govorimo o poklicih prihodnosti, ki veljajo za zaželene in nujne za dolgoročno delovanje številnih poslovnih panog, velik poudarek pa je namenjen poklicem, ki sledijo pospešenemu tehnološkemu razvoju in digitalizaciji poslovnih procesov.
Informacijska in komunikacijska tehnologija
Na tem področju imamo mladi široko paleto možnosti in specializacij. Poklici, ki se že razvijajo in bodo zagotovo zaželeni čez nekaj let, so: Software Engineer, Game Designer, Artificial Intelligence Specialist, Robotics Engineer, Data Scientist, Cyber security Specialist, Digital Transformation Specialist, Network and Database Specialist.
Poslovni in finančni sektor
Zaradi naraščajočih pričakovanj potrošnikov, ki si želijo novih digitalnih finančnih storitev, in prihoda novih tehnologij ter novih finančnih tehnologij (fintech) na trg finančni sektor pričakuje hitro preobrazbo. Finančni sektor ponuja številne možnosti za inovativne poklice in kariere. V nenehnem razvoju je tudi tehnologija “blockchain” in z njo povezan razvoj digitalnih valut.
Poklici prihodnosti v finančnem sektorju so: Digital Marketing Specialist, Fintech Engineer, Blockchain Specialist, Business Innovation Specialist, Auditor, Management Consultant, Econometric Analysis Specialist, Business Development Specialist, Project Manager.
Biomedicinska znanost
Biomedicina in biotehnologija sta hrbtenica četrte industrijske revolucije in imata s pomočjo naprednih digitalnih tehnologij velik potencial za spreminjanje pristopov v diagnosticiranju, preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni na individualni ravni. V prihodnosti bo poudarek na veščinah, ki na eni strani povezujejo področja naprednega računalništva, statistike in strojnega učenja, na drugi strani pa področja biologije, kemije in medicine.
Poklici prihodnosti: Biomedical Scientist, European Public Health Counselor, Molecular Life Scientist, Nanobiologist, Pharmaceutical Scientist, Biomedical Engineer, Chemical Engineer in drugi.
Inženiring
Inženirji ne študirajo le naravoslovja in matematike – spoznavajo tudi ekonomijo, poslovanje, upravljanje, etiko in komunikacijo. Odgovorni in zaslužni so za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu z nenehnimi inovacijami, predlaganjem boljših rešitev in vzdrževanjem obstoječe uspešne infrastrukture.
Med najbolj iskane poklice prihodnosti s področja inžiniringa spadajo Materials Engineer, Environmental Engineer, Electricity Generation Operator, Process Automation Specialist, Civil Engineer, Surveyor, Architect, Traffic Technology Engineer, Mechanical Engineer in drugi.
Družbeni in humanistični poklici
Te kariere so sestavni del razvoja gospodarstva in javnega sektorja, zlasti v globaliziranem svetu s poklici, kot so Psychologist, Human Resource Manager, Translator, Culture Officer and Mediator, Policy Advisor, Global Law Experts, Researcher, Digital Education Expert in Life-long-learning Coordinator.
Če te ne zanima, bo vsak študij težek
Ob tem je na mestu vprašanje, ali so pri izbiri študija pomembnejši posameznikovi interesi ali zahteve trga. Sogovorniki poudarjajo, da je treba najti pravo ravnovesje – nekdo, ki ga snov ne zanima, bo moral namreč v študij vložiti veliko več dela kot tisti, ki uživa v tematiki.
Kljub dejstvu, da Koroška nima svoje univerze, se kot visokošolsko središče regije z dvema fakultetama, višjo strokovno šolo in dislocirano enoto gostujoče fakultete vse bolj utrjuje Slovenj Gradec, medtem ko možnost višjega strokovnega izobraževanja ponujajo tudi Ravne. V nadaljevanju si lahko več prebereš o študijskih programih, ki jih študentom_kam, tako tistim s Koroške kot od drugod, nudijo tukajšnji visokošolski zavodi.
Naslov: Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran fakultete: https://www.ftpo.eu/
T (Referat za študentske zadeve): +386 (0)2 620 47 68, +386 (0)70 892 270
E: info@ftpo.eu
Način študija: redni ali izredni
Študijska programa:
Naslov: Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran fakultete: https://www.fzsv.si/
T (Referat za študijske in študentske zadeve): +386 (0)70 723 628, +386 (0)2 620 96 47
E: referat@fzsv.si
Način študija: izredni
Študijski programi:
Naslov: Lava 7, 3000 Celje
Dislocirana enota Slovenj Gradec
Šolski center Slovenj Gradec, Višja strokovna šola
Naslov: Koroška ulica 11, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran enote: https://www.fkpv.si/poslovalnice/slovenj-gradec/
T (Referat za dodiplomski študij): 03 428 55 56
E: andreja.nareks@fkpv.si
Naslov: Koroška cesta 10, 2390 Ravne na Koroškem
Spletna stran fakultete: https://www.visjasolaravne.si/
T (Referat): +386 (0)2 8750 618
E: visja.sola@sc-sg.si
Način študija: redni in izredni
Študijski programi:
Naslov: Koroška ulica 11, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran fakultete: https://www.vss.sc-sg.si/
T: +386 (0)2 884 65 02i
E: visja.sola@sc-sg.si
Način študija: izredni (na daljavo)
Študijski programi:
Študij je eno izmed najpomembnejših obdobij v življenju vseh posameznikov, ki želijo nadaljevati formalno izobraževanje in poglobiti svoje znanje na določenem področju. Pri izbiri študijskega programa se marsikdo znajde pred težko nalogo, saj je na voljo veliko različnih programov, ki se med seboj razlikujejo po vsebini, trajanju, načinu izvedbe in ciljih.
Ena izmed najpomembnejših razlik med študijskimi programi je vsebina. Študij lahko obsega različna področja, kot so humanistične vede, družboslovje, naravoslovje, tehnika, umetnost itd. Različni študijski programi se osredotočajo na različna področja znanosti ter ponujajo različne teoretične in praktične vsebine.
Druga pomembna razlika med študijskimi programi je trajanje študija. Nekateri programi so krajši, lahko trajajo le nekaj mesecev ali eno leto, medtem ko drugi trajajo več let. Trajanje študija je odvisno od vrste programa, stopnje izobrazbe, študijskega sistema ter zahtevnosti programa.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe v RS se razvrščajo v tri stopnje: prva, druga in tretja stopnja.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe v Sloveniji se razvrščajo v tri stopnje:
Dodiplomski študijski programi so študijski programi prve stopnje. Sem spadajo tako visokošolski strokovni študijski programi, kot tudi univerzitetni študijski programi.
Podiplomski študijski programi so programi druge stopnje. Sem spadajo magistrski študijski programi in enoviti magistrski študijski programi.
Prav tako pod podiplomske študijske programe spadajo študijski programi tretje stopnje oziroma doktorski študijski programi.
V Sloveniji imamo tudi višješolske študijske programe. Razlika med višješolskimi študijskimi programi in visokošolskimi študijskimi programi je predstavljena v naslednjem prispevku.
Čeprav se lahko oba pojma zdita podobna, obstajajo bistvene razlike med višjo in visoko šolo. Prvo razlika je že pri času trajanja študija, saj višja šola traja dve leti oziroma štiri semestre, medtem ko visokošolski strokovni programi trajajo od tri do štiri leta. Poleg tega so razlike tudi v obsegu znanj in kompetenc, ki jih študenti z zaključenim študijem pridobijo.
Po zaključku višje šole je pridobljena raven izobrazbe 6/1 po Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK), medtem ko po visokošolskih in univerzitetnih študijskih programih študent pridobi raven 7 po SOK, saj s tem zaključi 1. bolonjsko stopnjo.
Študij na višjih strokovnih šolah poteka podobno kot na fakultetah, torej v obliki predavanj, seminarjev in vaj, s poudarkom na praktičnih primerih. Za uspešno dokončanje višješolskega programa je potrebno napisati diplomsko delo.
Višješolski študij je izrazito poklicno naravnan. Prednost višješolskega strokovnega študija je tako imenovano praktično izobraževanje, ki študentom omogoča neposreden stik z delodajalci in pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj v času študija. 40 % celotnega študijskega programa na višjih šolah se namreč izvaja v podjetjih. Tudi visokošolski strokovni programi vključujejo praktično izobraževanje v delovnem okolju, vendar v manjšem obsegu. Poleg tega so visokošolski programi naravnani tako, da študenti pridobijo širši nabor znanj in kompetenc v primerjavi z višjo šolo.
Ob upoštevanju že pridobljenih kompetenc je dokončanje študija na višji šoli lažje in predstavlja priložnost za postopno pridobivanje novih znanj in kompetenc, zato je še posebej primerno za odrasle osebe, ki se odločajo za izobraževanje ob delu. Vseeno pa je pomembno upoštevati svoje cilje in potrebe ter izbrati ustrezno obliko študija, ki bo zagotovila pridobitev znanj in kompetenc za želeno kariero.
PRAVNI KOTIČEK:
Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4093
VIR: https://siol.net/posel-danes/novice/kaksne-so-razlike-med-visjo-in-visoko-solo-499279
https://www.gov.si/teme/visjesolski-studijski-programi/
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi trajajo tri do štiri leta in obsegajo od 180 do 240 ECTS (oziroma kreditnih točk – KT). Praviloma ga zaključiš z diplomskim delom. Magistrski študijski programi trajajo eno do dve leti in obsegajo od 60 do 120 KT. Enoviti magistrski študijski programi trajajo pet ali šest let, brez vmesne diplome. Magistrske programe zaključiš z magistrskim delom. Doktorat znanosti je končna in najvišja stopnja študija. Doktorski študij traja tri ali štiri leta ter obsega 180 do 240 KT. Zaključi se z uspešnim zagovorom doktorske disertacije.
Pogoje za vpis na posamezno stopnjo in študijski program lahko najdeš v opisu programa, ki ga želiš izbrati, objavljen pa je na spletni strani izbrane fakultete.
Pomembna razlika med posameznimi programi je tudi način izvedbe študija.
PRAVNI KOTIČEK:
Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172
VIR: https://www.gov.si/teme/stopnje-in-ravni-visokosolske-izobrazbe/
Razmišljaš o nadaljevanju svoje izobraževalne poti, pa še nisi čisto prepričan_a o tem, kaj si želiš študirati? Te morda mika študij v tujini? Preberi si nekaj o trendih, ki jih je (morda) smiselno upoštevati, ko se odločaš za študijsko pot, bodisi doma ali v tujini.
Preobrazba poslovnega sveta poteka z neverjetno hitrostjo in podjetja nenehno iščejo tiste, katerih kompetence ustrezajo novim zahtevam trga. Tako v kontekstu današnjih potreb trga govorimo o poklicih prihodnosti, ki veljajo za zaželene in nujne za dolgoročno delovanje številnih poslovnih panog, velik poudarek pa je namenjen poklicem, ki sledijo pospešenemu tehnološkemu razvoju in digitalizaciji poslovnih procesov.
Informacijska in komunikacijska tehnologija
Na tem področju imamo mladi široko paleto možnosti in specializacij. Poklici, ki se že razvijajo in bodo zagotovo zaželeni čez nekaj let, so: Software Engineer, Game Designer, Artificial Intelligence Specialist, Robotics Engineer, Data Scientist, Cyber security Specialist, Digital Transformation Specialist, Network and Database Specialist.
Poslovni in finančni sektor
Zaradi naraščajočih pričakovanj potrošnikov, ki si želijo novih digitalnih finančnih storitev, in prihoda novih tehnologij ter novih finančnih tehnologij (fintech) na trg finančni sektor pričakuje hitro preobrazbo. Finančni sektor ponuja številne možnosti za inovativne poklice in kariere. V nenehnem razvoju je tudi tehnologija “blockchain” in z njo povezan razvoj digitalnih valut.
Poklici prihodnosti v finančnem sektorju so: Digital Marketing Specialist, Fintech Engineer, Blockchain Specialist, Business Innovation Specialist, Auditor, Management Consultant, Econometric Analysis Specialist, Business Development Specialist, Project Manager.
Biomedicinska znanost
Biomedicina in biotehnologija sta hrbtenica četrte industrijske revolucije in imata s pomočjo naprednih digitalnih tehnologij velik potencial za spreminjanje pristopov v diagnosticiranju, preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni na individualni ravni. V prihodnosti bo poudarek na veščinah, ki na eni strani povezujejo področja naprednega računalništva, statistike in strojnega učenja, na drugi strani pa področja biologije, kemije in medicine.
Poklici prihodnosti: Biomedical Scientist, European Public Health Counselor, Molecular Life Scientist, Nanobiologist, Pharmaceutical Scientist, Biomedical Engineer, Chemical Engineer in drugi.
Inženiring
Inženirji ne študirajo le naravoslovja in matematike – spoznavajo tudi ekonomijo, poslovanje, upravljanje, etiko in komunikacijo. Odgovorni in zaslužni so za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu z nenehnimi inovacijami, predlaganjem boljših rešitev in vzdrževanjem obstoječe uspešne infrastrukture.
Med najbolj iskane poklice prihodnosti s področja inžiniringa spadajo Materials Engineer, Environmental Engineer, Electricity Generation Operator, Process Automation Specialist, Civil Engineer, Surveyor, Architect, Traffic Technology Engineer, Mechanical Engineer in drugi.
Družbeni in humanistični poklici
Te kariere so sestavni del razvoja gospodarstva in javnega sektorja, zlasti v globaliziranem svetu s poklici, kot so Psychologist, Human Resource Manager, Translator, Culture Officer and Mediator, Policy Advisor, Global Law Experts, Researcher, Digital Education Expert in Life-long-learning Coordinator.
Če te ne zanima, bo vsak študij težek
Ob tem je na mestu vprašanje, ali so pri izbiri študija pomembnejši posameznikovi interesi ali zahteve trga. Sogovorniki poudarjajo, da je treba najti pravo ravnovesje – nekdo, ki ga snov ne zanima, bo moral namreč v študij vložiti veliko več dela kot tisti, ki uživa v tematiki.
Vir: https://www.integraledu.si/post/%C5%A1tudijski-programi-in-poklici-prihodnosti
Kljub dejstvu, da Koroška nima svoje univerze, se kot visokošolsko središče regije z dvema fakultetama, višjo strokovno šolo in dislocirano enoto gostujoče fakultete vse bolj utrjuje Slovenj Gradec, medtem ko možnost višjega strokovnega izobraževanja ponujajo tudi Ravne. V nadaljevanju si lahko več prebereš o študijskih programih, ki jih študentom_kam, tako tistim s Koroške kot od drugod, nudijo tukajšnji visokošolski zavodi.
Naslov: Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran fakultete: https://www.ftpo.eu/
T (Referat za študentske zadeve): +386 (0)2 620 47 68, +386 (0)70 892 270
E: info@ftpo.eu
Način študija: redni ali izredni
Študijska programa:
Naslov: Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran fakultete: https://www.fzsv.si/
T (Referat za študijske in študentske zadeve): +386 (0)70 723 628, +386 (0)2 620 96 47
E: referat@fzsv.si
Način študija: izredni
Študijski programi:
Naslov: Lava 7, 3000 Celje
Dislocirana enota Slovenj Gradec
Šolski center Slovenj Gradec, Višja strokovna šola
Naslov: Koroška ulica 11, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran enote: https://www.fkpv.si/poslovalnice/slovenj-gradec/
T (Referat za dodiplomski študij): 03 428 55 56
E: andreja.nareks@fkpv.si
Naslov: Koroška cesta 10, 2390 Ravne na Koroškem
Spletna stran fakultete: https://www.visjasolaravne.si/
T (Referat): +386 (0)2 8750 618
E: visja.sola@sc-sg.si
Način študija: redni in izredni
Študijski programi:
Naslov: Koroška ulica 11, 2380 Slovenj Gradec
Spletna stran fakultete: https://www.vss.sc-sg.si/
T: +386 (0)2 884 65 02i
E: visja.sola@sc-sg.si
Način študija: izredni (na daljavo)
Študijski programi:
