Menu
Čeprav se veliko ljudi rado izogiba temi o plačah in denarju, pa vemo, da je to ena izmed najpomembnejših stvari v našem življenju. Če si želiš razumeti, kaj se dogaja s tvojim denarjem in kako lahko izboljšaš svoj finančni položaj, si na pravem mestu! V tem prispevku bomo raziskali različne terminologije, ki se uporablja pri opisu plač in finančnih izrazih. In ne skrbi, če ti besede, kot so “bruto”, “neto”, “dohodnina” … še niso povsem jasne, kmalu boš postal_a pravi strokovnjak! Pripravljen_a, da se potopimo v svet plač in denarja?
Pa začnimo pri osnovah …
Čeprav se veliko ljudi rado izogiba temi o plačah in denarju, pa vemo, da je to ena izmed najpomembnejših stvari v našem življenju. Če si želiš razumeti, kaj se dogaja s tvojim denarjem in kako lahko izboljšaš svoj finančni položaj, si na pravem mestu! V tem prispevku bomo raziskali različne terminologije, ki se uporablja pri opisu plač in finančnih izrazih. In ne skrbi, če ti besede, kot so “bruto”, “neto”, “dohodnina” … še niso povsem jasne, kmalu boš postal_a pravi strokovnjak! Pripravljen_a, da se potopimo v svet plač in denarja?
Pa začnimo pri osnovah …
Prvi bruto v praksi običajno imenujemo zgolj »bruto« – ta je bistvenega pomena za pogodbo o zaposlitvi, saj je to pogajalsko izhodišče vsakega resnega iskalca zaposlitve. Na tvoji pogodbi o zaposlitvi bo namreč zapisan bruto znesek. Več o tem, kakšen znesek bo na tvojem računu pa spodaj.
Drugi bruto ali »bruto-bruto« pa pomeni strošek delavčeve plače za delodajalca.
Čeprav je tematika nekoliko suhoparna, pa je pomembno razlikovati med prvim in drugim brutom, ki se razlikujeta za 16,1 % v obliki dajatev na plačo oz. prispevkov za socialno varnost, ki pri izplačilu plače zaposlenemu bremenijo delodajalca:
Bruto plača znaša 1.000,00 EUR (podatek iz pogodbe o zaposlitvi).
Drugi bruto izračunamo tako, da znesku 1.000,00 EUR prištejemo 16,1 % in dobimo 1.161,00 EUR, kar predstavlja strošek delodajalca.
(Na plačilni listi je na dnu obračuna običajno navedeno, koliko znaša skupni strošek podjetja oz. koliko so vse obveznosti skupaj, pri čemer je drugemu brutu pri končnem znesku prišteto še povračilo stroškov prevoza in prehrane zaposlenemu).
Sedaj pa izračunajmo še, koliko neto plače dobimo, če je prvi bruto 1.000,00 EUR. Od tega zneska je najprej potrebno odšteti 22,10 % prispevkov za socialno varnost, ki bremenijo zaposlenega:
Nadalje je potrebno upoštevati akontacijo dohodnine, ki se prav tako odšteje od prvega bruta. V našem primeru znaša davčni odtegljaj 80,60 EUR (osnova za izračun akontacije dohodnine je prvi bruto, zmanjšan za 22,10 % prispevkov iz bruta in splošno dohodninsko olajšavo v višini 275,23 EUR).
Na prikazanem primeru vidimo, da znaša neto plača približno 60% bruto bruto plače oz. zneska, ki ga za plačo zaposlenega prispeva delodajalec. Ostalih 40% predstavljajo prispevki za socialno varnost, ki se vplačujejo v blagajno ZPIZ (pokojninsko zavarovanje) in ZZZS (osnovno zdravstveno varstvo) ter davčni odtegljaj, ki se nakazuje na podračun pri FURS.
Za konec bi omenili še, da se povračila prehrane in prevoza na delo ne štejejo v neto plačo, temveč predstavljajo dodatek k plači, ki ni obremenjen z dajatvami, v kolikor je skladen z uredbo o povračilih. Zato bo znesek plače, ki jo boš prejel_a na svoj račun, torej najverjetneje sestavljen vsaj iz neto zneska, povračila prehrane (ob zaposliti najmanj za 4 ure ali več) ter prevoza na delo.
Če si želiš izračunati, kakšno plačo boš prejemal_a, lahko to narediš na tem programu za izračun plače.
Minimalna plača je najnižji znesek plačila, ki ga mora delodajalec izplačati svojemu delavcu za opravljeno delo in ga določa država.
Minimalna plača ne vključuje dodatkov določenih z zakoni, kolektivnimi pogodbami, delovne in poslovne uspešnosti, ter stroškov za prevoz, prehrano in druge prejemke iz delovnega razmerja, kot so odpravnine in jubilejne nagrade.
Z letom 2021 se je uveljavila nova formula za določitev zneska minimalne plače z navezavo na minimalne življenjske stroške, s čimer se vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih, predvsem tistih z najnižjimi dohodki.
Znesek minimalne plače se ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti, določi v razponu med 120 % in 140 % minimalnih življenjskih stroškov z navezavo na davčne predpise, ki omogočajo določitev bruto zneska minimalne plače.
Plača je izjemno pomemben dejavnik vsake zaposlitve, saj predstavlja glavni vir dohodka za večino delavcev. Vendar pa zaposleni poleg osnovne plače plačujejo tudi prispevke državi.
Prispevki državi so obvezni plačilni prispevki, ki jih delodajalec in delavec plačata v proračun države. Ti prispevki se uporabljajo za različne namene, kot so zdravstvo, pokojnine, invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in drugi socialni programi.
V Sloveniji so prispevki državi razdeljeni v tri glavne kategorije: prispevki za:
Vsaka od teh kategorij ima svoje stopnje prispevkov, ki so določene z zakoni in drugimi predpisi.
Prispevki za socialno varnost predstavljajo največji delež prispevkov državi, saj se uporabljajo za financiranje različnih socialnih programov, kot so pokojnine, invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo, dopusti za nego otroka in drugi socialni programi. Stopnje prispevkov za socialno varnost se določajo glede na višino plače, ki jo prejme delavec.
Prispevki za zdravstveno zavarovanje se plačujejo za zagotavljanje zdravstvenega varstva, ki ga država zagotavlja svojim državljanom. Stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje se prav tako določajo glede na višino plače.
Prispevki za zaposlovanje so namenjeni spodbujanju zaposlovanja in zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih. Ti prispevki se uporabljajo za financiranje različnih programov, kot so spodbude za zaposlovanje, usposabljanje in drugi programi. Stopnje prispevkov za zaposlovanje se določajo glede na višino plače.
Pomembno je razumeti, da prispevki državi niso isto kot davki, saj so namenjeni specifičnim državnim programom in služijo kot obvezno zavarovanje za primere bolezni, nesreč, brezposelnosti ali starosti. Prispevki državi so pogosto odvisni od višine plače in so obvezni za vse zaposlene, ne glede na to, ali so državljani države ali tujci.
Razumevanje prispevkov državi je ključno, saj imajo pomemben vpliv na vašo plačo in vašo socialno varnost. Poznavanje višine in namena prispevkov državi lahko pomaga pri načrtovanju vaših osebnih financ in pri izbiri zaposlitve, ki vključuje ugodne socialne transferje.
