Tu je nekaj ključnih razlik med društvom in zavodom:

1. Organizacijska struktura
Društvo ima lahko preprostejšo organizacijsko strukturo. Običajno ima člane, ki se prostovoljno združujejo za uresničevanje določenega namena. Društva imajo pogosto demokratično strukturo, kjer člani izvolijo upravni odbor ali vodstvo društva (Predsednik društva, podpredsednik in tajnik). 

Zavodi imajo običajno bolj kompleksno organizacijsko strukturo. Vodijo jih upravni odbori ali sveti zavoda, ki imajo določene odgovornosti in pooblastila. Zavodi imajo lahko tudi zaposlene, ki opravljajo različne funkcije in naloge v organizaciji.

2. Namen delovanja:
Društva se običajno ustanavljajo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev svojih članov. Pogosto se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi, kot so šport, kultura, izobraževanje, dobrodelnost, varstvo okolja itd. Društva lahko delujejo kot platforme za združevanje ljudi in izvajanje različnih dejavnosti v skupnosti.

Zavodi pa se ustanavljajo z namenom izvajanja določenih dejavnosti v javnem interesu. Pogosto se ukvarjajo z izobraževalnimi, zdravstvenimi, socialnimi ali kulturnimi dejavnostmi. Zavodi delujejo kot institucije, ki zagotavljajo storitve ali programsko delo v skladu s svojim statutom.

3. Financiranje
Društva in zavodi se lahko financirajo iz različnih virov. Društva se pogosto financirajo s članarinami, prostovoljnimi prispevki, donacijami, organizacijo dogodkov, ali sponzorstvi. Imajo pa dostop tudi javnih sredstev občin in posebej društvom namenjenim razpisom. 

Zavodi pa imajo lahko dostop tudi do javnih sredstev, kot so proračunska sredstva, javni razpisi ali pogodbe s strani države ali lokalnih skupnosti.

4. Računovodstvo in poročanje:
Zavodi pogosto podlegajo strožjim računovodskim in poročevalskim zahtevam kot društva. To je posledica dejstva, da zavodi pogosto prejemajo javna sredstva in so zavezani k transparentnemu finančnemu poslovanju ter poročanju o svojih dejavnostih.

5. Spremembe in prenehanje:
Društva imajo običajno lažji postopek za spremembo svojega delovanja, statuta ali ciljev, saj se odločitve večinoma sprejemajo na skupščinah članov. Pri zavodih so spremembe statuta in ciljev običajno podvržene bolj formalnemu postopku, ki zahteva tudi soglasje pristojnih organov ali ministrstva. Prav tako je prenehanje društva lahko lažje kot prenehanje zavoda, pri čemer je v primeru zavoda pogosto potrebna likvidacija s postopkom, ki je določen z zakonom.

Določite namen in cilje: najprej se odločite, kakšen namen bo imelo vaše društvo in katere cilje bo uresničevalo. To lahko vključuje področja, kot so šport, kultura, izobraževanje, dobrodelnost itd.

Priprava osnutka statuta: pripravite osnutek statuta, ki bo določal organizacijsko strukturo, namen, cilje, pravice in dolžnosti članov, postopke odločanja in druge pomembne vidike delovanja društva. Statut mora biti v skladu z veljavno zakonodajo vaše države. 

Sklic ustanovne skupščine: skličite ustanovno skupščino (ali občni zbor), na kateri se bodo člani oz. organi društva zbrali in odločili o ustanovitvi društva. Na skupščini ali občnem zboru boste morali predstaviti osnutek statuta in glasovati o njegovi sprejetosti.

Več o organih društva:

• Predsednik, ki zastopa društvo v pravnem prometu, izvoli ga občni zbor in sicer za dobo, ki je določeno v statutu;
• Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Njegova naloga je sprejemanje statuta in njegovih sprememb, voli predsednika in ostale organe, potrjuje finančni načrt ter sprejema vse ostale temeljne odločitve;
• Tajnik, sekretar skrbi za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva;
• Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, ki ga sprejme upravni odbor v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter statutom;
• Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.
• Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva.
• Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek, ugotavlja disciplinske kršitve in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.
• Društvo mora nujno imeti občni zbor, kot najvišji organ, osebo za zastopanje – predsednika društva in organ, ki vrši nadzor nad poslovanjem društva. Ostale organe ima kadar ima društvo večje število članov, je pa vsekakor potrebno opredeliti pristojnosti vseh organov že ob ustanavljanju.

Registracija društva: po sprejetju statuta na ustanovni skupščini morate registrirati društvo pri pristojnih organih. Običajno je to na upravi enoti občine v kateri bo društvo. Za registracijo boste morali predložiti zahtevane obrazce, vključno s statutom, seznamom ustanovnih članov in drugo potrebno dokumentacijo.

Vloga za registracijo društva 

Začetek dejavnosti: ko je društvo uradno registrirano, lahko začnete izvajati svoje dejavnosti, organizirati dogodke, pridobivati članstvo in sodelovati z drugimi organizacijami.