Praksa v pogovorni obliki predstavlja delo dijakov na njihovem strokovnem področju. Je zelo koristna, saj lahko preko takšnega dela testiraš svoje delovno področje in tako ugotoviš, če bi ti kasnejše delo na takšnem delovnem mestu ustrezalo. Hkrati pa ti prinesejo veliko izkušenj in referenc, ki pripomorejo k lažjemu iskanju zaposlitve.
Praktično izobraževanje v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk in praktično usposabljanje z delom (PUD). Praktični pouk se izvaja v šoli, podjetjih in medpodjetniških izobraževalnih centrih, medtem ko se praktično usposabljanje z delom izvaja v podjetjih ali zavodih. Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) vodi Centralni register učnih mest, kjer lahko študenti najdejo delodajalce, pri katerih lahko opravljajo delovno prakso. V kolikor torej iščeš organizacijo, v kateri bi lahko opravljal_a PUD, jo lahko poiščeš na Centralnem registru učnih mest.
Praktični pouk je sestavni del strokovnih modulov, ki povezujejo teoretično znanje s praktično usposobljenostjo. Šola je odgovorna za načrtovanje uravnoteženega razmerja med teoretičnim in praktičnim delom modula, kar temelji na načrtovanju predmetnika izobraževalnega programa in katalogu znanja za modul.
Praktično usposabljanje z delom (PUD) je pomemben del izobraževalnega programa, ki dijakom omogoča usvajanje veščin in spretnosti v realnem delovnem okolju. Delodajalci se vedno bolj zavedajo pomena sodelovanja s šolami in svoje odgovornosti za uspešno izvedbo izobraževalnega programa. Poleg praktičnih znanj, veščin in spretnosti dijaki pridobijo tudi socialne kompetence, dinamiko realnega delovnega procesa in skupno odgovornost za kakovost opravljenega dela. Podjetja pa lahko razvijajo kader za svojo delovno organizacijo ali branžo, hkrati pa pridobivajo pedagoška znanja in podporo pri usposabljanju dijakov.
Nujno je, da za kakovostno izvedbo izobraževalnega programa šola in delodajalci tesno sodelujejo. Za povezovanje med njima je zadolžen organizator praktičnega izobraževanja na šoli. Vsaka šola ima določenega svojega organizatorja praktičnega izobraževanja – v kolikor imaš kakršnokoli vprašanje ali težavo v zvezi s prakso in potrebuješ podporo, je ta oseba pravi naslov, na katerega se lahko obrneš.
Da bi lahko dijaki v večji meri sami prevzemali del odgovornosti za svoje izobraževanje in usposabljanje je na voljo priročnik z naslovom Vodnik za dijake.
Obvezno delovno prakso dijakov koordinira šola oziroma organizatorji praktičnega izobraževanja, ki so zaposleni na šoli. Praktično usposabljanje (PUD) oz. delovna praksa je pomemben sestavni del vsakega izobraževalnega programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju, saj se šele z osvojenimi veščinami in spretnostmi oblikuje poklicna usposobljenost mladih.
Najpomembnejši je osebni stik dijaka z delodajalcem. Dijaki (njihovi starši, če niso polnoletni) naj izberejo delodajalca, ki ima ustrezne kvalifikacije, izkušnje pri mentoriranju dijakov, spremljanju in pripravi poročil o delovni praksi, ki so obvezen del praktičnega izobraževanja.
Dijak mora pripraviti poročilo/dnevnik o delovni praksi, v katerem predstavi podjetje, opiše delovne naloge, ki jih je opravljal.
Delodajalec je dolžan zagotoviti dijaku poleg izplačila nagrade tudi povračilo stroškov prehrane med delom ter prevoza na delo in z dela skladno z ustrezno kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Nagrada za obvezno prakso dijakov je urejena v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje. Dijaka je potrebno na podlagi pogodbe, sklenjene s šolo, prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu. Po navadi to uredi delodajalec.
Na PUD vas bodo napotili iz šole, v skladu s šolskim koledarjem in po dogovoru z delodajalci. Podrobnejša navodila o PUD-u boste pravočasno prejeli v času pouka. V primeru, da imaš dodatna vprašanja v zvezi s PUD, se vedno lahko obrneš na organizatorja PUD na šoli, ki vam bo pomagal razrešiti vaš problem v okviru danih možnosti.
Delodajalca si lahko izbereš sam in svojo izbiro sporočiš organizatorju PUD. Pogoj za opravljanje PUD je sklenjena kolektivna pogodba med delodajalcem in šolo ali individualna pogodba med delodajalcem in dijakom. Delodajalec mora imeti verificirano učno delovno mesto. V kolikor delodajalec še nima verificiranega učnega mesta, naj stopi v kontakt z organizatorjem PUD na šoli. Dijaki praviloma opravljate PUD v različnih terminih glede na program, v katerem se izobražujete. Od programa je odvisno tudi trajanje PUD.
Dijak lahko na PUD dela maksimalno 8 ur/dan in 38 ur/teden. Pripada ti najmanj 30 min odmora v enem dnevu, če delaš 4 ure ali več. Ura na PUD-u traja 60 min.
Pri praktičnem usposabljanju z delom in tudi na strokovnih ekskurzijah imaš kot dijak v skladu z zakonom pravico do zdravstvenega zavarovanja, tako kot učenci.
Sredstva za plačilo prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo, zato se v takih primerih pogovori z odgovornimi na šoli.
Temeljna podlaga, da boš lahko uveljavljal_a pravice iz zdravstvenega zavarovanja, je zagotovljeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Kot šolajočemu se ti zagotavlja preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.
Mentor v podjetju te bo že prvi dan seznanil z vsemi ključnimi nevarnostmi, nujnimi varnostnimi ukrepi in opozoril na nevarnosti, kar boš tudi podpisal. Pomembno je, da brezpogojno upoštevaš vsa dana navodila za zdravo in varno delo.
O morebitnih zdravstvenih omejitvah za opravljanje PUD seznani tudi organizatorja PUD v šoli, da ti bo lahko v pomoč, ko boš to potreboval_a.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je zaradi pretežno mladoletnih oseb, ki izvajajo praktično usposabljanje z delom, zelo zahtevno. Zelo pomembno je, da delodajalci oziroma mentorji prav varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja in ekologiji posvetijo veliko pozornost.
Med delovnim procesom morajo biti dijaki ustrezno vodeni, nadzirani in predhodno seznanjeni s tveganjem na posameznem delovnem mestu. Delodajalec mora dijaka pred začetkom praktičnega usposabljanja z delom seznaniti z varnostjo in varovanjem zdravja pri delu.
Glede zdravstvene sposobnosti dijaka za opravljanje praktičnega usposabljanja z delom (PUD) so na Inšpektoratu za delo mnenja, da zadostuje opravljen zdravniški pregled v smislu sposobnosti za opravljanje poklica, za katerega se dijak usposablja oziroma zdravniški pregled, ki ga te osebe opravijo v okviru njihovega preventivnega zdravstvenega varstva (sistematski zdravniški pregled v 1. in zadnjem letniku izobraževanja). Dodatni specialistični zdravniški pregledi pri specialistih medicine dela za dijake, ki se praktično usposabljajo z delom (v sklopu izobraževalnega programa), niso potrebni.
Šola in delodajalec sta dolžna poskrbeti za zavarovanje dijaka v primeru invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Kandidati z izbranim podjetjem, ki je verificirano s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ali Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), sklene pogodbo o vajeništvu za vsa 3 leta izobraževanja. Prosta učna mesta si kandidati lahko poiščejo v Centralnem registru učnih mest CPI (CRUM CPI). Na zbornicah (GZS ali OZS) in na izbrani šoli vam bodo pri iskanju učnega mesta in sklepanju pogodbe o vajeništvu z veseljem pomagali.
Šola pri izvajanju vajeništva izobraževalni program ustrezno prilagodi, tako da se vajenec lahko polovico vsakega šolskega leta usposablja v podjetju. Mentor v podjetju in učitelj za vsakega vajenca pripravita načrt izvajanja vajeništva, v katerem so opredeljeni učni cilji učenja vajenca v podjetju in šoli ter časovna razporeditev obiskovanja pouka in usposabljanja v podjetju.
Vajenec se med usposabljanjem v podjetju vključuje v delo pod vodstvom mentorja. Za čas usposabljanja prejema vajeniško nagrado. Redno izpolnjuje obveznosti tako v šoli kot v podjetju ter pridobiva ocene. V drugem letniku pristopi k vmesnemu preizkusu ter ob zaključku opravi zaključni izpit.
Praksa v pogovorni obliki predstavlja delo dijakov na njihovem strokovnem področju. Je zelo koristna, saj lahko preko takšnega dela testiraš svoje delovno področje in tako ugotoviš, če bi ti kasnejše delo na takšnem delovnem mestu ustrezalo. Hkrati pa ti prinesejo veliko izkušenj in referenc, ki pripomorejo k lažjemu iskanju zaposlitve.
Praktično izobraževanje v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja kot praktični pouk in praktično usposabljanje z delom (PUD). Praktični pouk se izvaja v šoli, podjetjih in medpodjetniških izobraževalnih centrih, medtem ko se praktično usposabljanje z delom izvaja v podjetjih ali zavodih. Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) vodi Centralni register učnih mest, kjer lahko študenti najdejo delodajalce, pri katerih lahko opravljajo delovno prakso. V kolikor torej iščeš organizacijo, v kateri bi lahko opravljal_a PUD, jo lahko poiščeš na Centralnem registru učnih mest.
Praktični pouk je sestavni del strokovnih modulov, ki povezujejo teoretično znanje s praktično usposobljenostjo. Šola je odgovorna za načrtovanje uravnoteženega razmerja med teoretičnim in praktičnim delom modula, kar temelji na načrtovanju predmetnika izobraževalnega programa in katalogu znanja za modul.
Praktično usposabljanje z delom (PUD) je pomemben del izobraževalnega programa, ki dijakom omogoča usvajanje veščin in spretnosti v realnem delovnem okolju. Delodajalci se vedno bolj zavedajo pomena sodelovanja s šolami in svoje odgovornosti za uspešno izvedbo izobraževalnega programa. Poleg praktičnih znanj, veščin in spretnosti dijaki pridobijo tudi socialne kompetence, dinamiko realnega delovnega procesa in skupno odgovornost za kakovost opravljenega dela. Podjetja pa lahko razvijajo kader za svojo delovno organizacijo ali branžo, hkrati pa pridobivajo pedagoška znanja in podporo pri usposabljanju dijakov.
Nujno je, da za kakovostno izvedbo izobraževalnega programa šola in delodajalci tesno sodelujejo. Za povezovanje med njima je zadolžen organizator praktičnega izobraževanja na šoli. Vsaka šola ima določenega svojega organizatorja praktičnega izobraževanja – v kolikor imaš kakršnokoli vprašanje ali težavo v zvezi s prakso in potrebuješ podporo, je ta oseba pravi naslov, na katerega se lahko obrneš.
Da bi lahko dijaki v večji meri sami prevzemali del odgovornosti za svoje izobraževanje in usposabljanje je na voljo priročnik z naslovom Vodnik za dijake.
Obvezno delovno prakso dijakov koordinira šola oziroma organizatorji praktičnega izobraževanja, ki so zaposleni na šoli. Praktično usposabljanje (PUD) oz. delovna praksa je pomemben sestavni del vsakega izobraževalnega programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju, saj se šele z osvojenimi veščinami in spretnostmi oblikuje poklicna usposobljenost mladih.
Najpomembnejši je osebni stik dijaka z delodajalcem. Dijaki (njihovi starši, če niso polnoletni) naj izberejo delodajalca, ki ima ustrezne kvalifikacije, izkušnje pri mentoriranju dijakov, spremljanju in pripravi poročil o delovni praksi, ki so obvezen del praktičnega izobraževanja.
Dijak mora pripraviti poročilo/dnevnik o delovni praksi, v katerem predstavi podjetje, opiše delovne naloge, ki jih je opravljal.
Delodajalec je dolžan zagotoviti dijaku poleg izplačila nagrade tudi povračilo stroškov prehrane med delom ter prevoza na delo in z dela skladno z ustrezno kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Nagrada za obvezno prakso dijakov je urejena v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje. Dijaka je potrebno na podlagi pogodbe, sklenjene s šolo, prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu. Po navadi to uredi delodajalec.
Na PUD vas bodo napotili iz šole, v skladu s šolskim koledarjem in po dogovoru z delodajalci. Podrobnejša navodila o PUD-u boste pravočasno prejeli v času pouka. V primeru, da imaš dodatna vprašanja v zvezi s PUD, se vedno lahko obrneš na organizatorja PUD na šoli, ki vam bo pomagal razrešiti vaš problem v okviru danih možnosti.
Delodajalca si lahko izbereš sam in svojo izbiro sporočiš organizatorju PUD. Pogoj za opravljanje PUD je sklenjena kolektivna pogodba med delodajalcem in šolo ali individualna pogodba med delodajalcem in dijakom. Delodajalec mora imeti verificirano učno delovno mesto. V kolikor delodajalec še nima verificiranega učnega mesta, naj stopi v kontakt z organizatorjem PUD na šoli. Dijaki praviloma opravljate PUD v različnih terminih glede na program, v katerem se izobražujete. Od programa je odvisno tudi trajanje PUD.
Dijak lahko na PUD dela maksimalno 8 ur/dan in 38 ur/teden. Pripada ti najmanj 30 min odmora v enem dnevu, če delaš 4 ure ali več. Ura na PUD-u traja 60 min.
Pri praktičnem usposabljanju z delom in tudi na strokovnih ekskurzijah imaš kot dijak v skladu z zakonom pravico do zdravstvenega zavarovanja, tako kot učenci.
Sredstva za plačilo prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo, zato se v takih primerih pogovori z odgovornimi na šoli.
Temeljna podlaga, da boš lahko uveljavljal_a pravice iz zdravstvenega zavarovanja, je zagotovljeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Kot šolajočemu se ti zagotavlja preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.
Mentor v podjetju te bo že prvi dan seznanil z vsemi ključnimi nevarnostmi, nujnimi varnostnimi ukrepi in opozoril na nevarnosti, kar boš tudi podpisal. Pomembno je, da brezpogojno upoštevaš vsa dana navodila za zdravo in varno delo.
O morebitnih zdravstvenih omejitvah za opravljanje PUD seznani tudi organizatorja PUD v šoli, da ti bo lahko v pomoč, ko boš to potreboval_a.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je zaradi pretežno mladoletnih oseb, ki izvajajo praktično usposabljanje z delom, zelo zahtevno. Zelo pomembno je, da delodajalci oziroma mentorji prav varnosti in zdravju pri delu ter varstvu okolja in ekologiji posvetijo veliko pozornost.
Med delovnim procesom morajo biti dijaki ustrezno vodeni, nadzirani in predhodno seznanjeni s tveganjem na posameznem delovnem mestu. Delodajalec mora dijaka pred začetkom praktičnega usposabljanja z delom seznaniti z varnostjo in varovanjem zdravja pri delu.
Glede zdravstvene sposobnosti dijaka za opravljanje praktičnega usposabljanja z delom (PUD) so na Inšpektoratu za delo mnenja, da zadostuje opravljen zdravniški pregled v smislu sposobnosti za opravljanje poklica, za katerega se dijak usposablja oziroma zdravniški pregled, ki ga te osebe opravijo v okviru njihovega preventivnega zdravstvenega varstva (sistematski zdravniški pregled v 1. in zadnjem letniku izobraževanja). Dodatni specialistični zdravniški pregledi pri specialistih medicine dela za dijake, ki se praktično usposabljajo z delom (v sklopu izobraževalnega programa), niso potrebni.
Šola in delodajalec sta dolžna poskrbeti za zavarovanje dijaka v primeru invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Kandidati z izbranim podjetjem, ki je verificirano s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ali Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), sklene pogodbo o vajeništvu za vsa 3 leta izobraževanja. Prosta učna mesta si kandidati lahko poiščejo v Centralnem registru učnih mest CPI (CRUM CPI). Na zbornicah (GZS ali OZS) in na izbrani šoli vam bodo pri iskanju učnega mesta in sklepanju pogodbe o vajeništvu z veseljem pomagali.
Šola pri izvajanju vajeništva izobraževalni program ustrezno prilagodi, tako da se vajenec lahko polovico vsakega šolskega leta usposablja v podjetju. Mentor v podjetju in učitelj za vsakega vajenca pripravita načrt izvajanja vajeništva, v katerem so opredeljeni učni cilji učenja vajenca v podjetju in šoli ter časovna razporeditev obiskovanja pouka in usposabljanja v podjetju.
Vajenec se med usposabljanjem v podjetju vključuje v delo pod vodstvom mentorja. Za čas usposabljanja prejema vajeniško nagrado. Redno izpolnjuje obveznosti tako v šoli kot v podjetju ter pridobiva ocene. V drugem letniku pristopi k vmesnemu preizkusu ter ob zaključku opravi zaključni izpit.