Prekarne oblike dela se pogosto oglašujejo kot sinonim za fleksibilnost in svobodo. Mnogi verjamejo, da omogoča prilagodljiv delovni čas, možnost izbire projektov in boljše ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Vendar se za to iluzijo skriva realnost, ki je ponavadi veliko manj rožnata. Mladi prekarni delavci se pogosto soočajo z negotovostjo, izkoriščanjem in pomanjkanjem osnovnih delavskih pravic. V nadaljevanju ugotavljamo, zakaj prekarno delo ni tako svobodno, kot se zdi na prvi pogled.
Fleksibilnost ali prisilna prilagodljivost?
Ko govorimo o fleksibilnosti, si jo običajno predstavljamo kot možnost, da sami določamo svoj urnik in si prilagodimo delo po svojih željah. V praksi pa prekarni delavci pogosto nimajo resnične izbire – in zakaj ne?
- Delovni čas je nepredvidljiv zaradi odvisnosti od naročnikov.
- Veliko jih mora biti vedno na voljo, saj lahko v nasprotnem primeru izgubijo delo.
- Prisiljeni so sprejemati slabše plačane projekte, samo zato, da si zagotovijo prihodek, ki ni stalno zagotovljen.
Namesto svobode lahko to vodi v stalen stres in občutek negotovosti, kar je daleč od idealne delovne situacije.
Finančna negotovost
Redno zaposleni delavci imajo zagotovljen mesečni dohodek, medtem ko prekarni delavci pogosto živijo iz meseca v mesec, brez gotovosti, koliko bodo zaslužili. To pomeni, da
- težje dostopajo do kreditov, leasingov in drugih finančnih posojil,
- tvegajo izpad dohodka v primeru bolezni,
- opravijo veliko število neplačanih ur, ki jih porabijo za iskanje novih priložnosti in administrativna opravila.
Namesto da bi prekarno delo prinašalo finančno svobodo, mnoge pahne v negotovost in stalni boj za preživetje.
Pomanjkanje socialnih pravic
Prekarni delavci pogosto niso deležni enakih pravic kot redno zaposleni, saj jim te pravice, ki v osnovi izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ne pripradajo.
Katere pravice jim ponavadi ne pripadajo?
- Plačan dopust.
- Bolniška odsotnost.
- Pravica do regresa.
- Pravica do odmora.
- Pravica do odklopa.
- Plačani prispevki za različna socialna zavarovanja.
- …
Svoboda torej pride z visoko ceno – prekarni delavci so prepuščeni sami sebi in brez zaščite v primeru krize.
Kako si lahko pomagaš premagati prekarnost
V letu 2024 smo v Mladinskem centru Dravograd pričeli s projektom Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Dravit Dravograd, ki bo trajal vse do 31. decembra 2026. Namen projekta je povečati varnost mladih, ki na trgu dela veljajo za ranljivo skupino.
V okviru projekta smo v sodelovanju z mladimi pripravili program usposabljanja za mlade z nazivom Izzivi prekarnosti – več znam, lažje delam in v decembru začeli z njegovim izvajanjem. Program je sestavljen iz štirih modulov:
- Kaj pomeni prekarnost?
- Kakšne so moje delavske (in socialne) pravice?
- Kako se lahko zaščitim pred pastmi prekarnosti?
- Kako naj vstopim na trg dela?
Mlade, v starosti med 15. in 29. letom, vabimo, da se udeležijo usposabljanja, kjer bodo pridobili osnovno znanje o različnih oblikah dela, Zakonu o delovnih razmerjih, razgovoru za delo itd. Usposabljanje je brezplačno in traja 8 ur. Mladim pa v Mladinskem centru Dravograd s področja delavskih in socialnih pravic ter sorodnih tematik nudimo tudi svetovalno pomoč in podporo.
Če imate dodatna vprašanja glede projekta, potrebujete podporo in pomoč ali pa se želite udeležiti usposabljanja, se lahko preko maila metka.kotnik@dravit.org obrnete na vodjo projekta.
