Študentsko delo je pogosto predstavljeno kot fleksibilna in enostavna oblika dela za mlade. Omogoča zaslužek, pridobivanje izkušenj in lažje usklajevanje dela z izobraževanjem. Vendar pa se lahko za to navidezno preprostostjo skrivajo tudi tveganja.
Čeprav je študentsko delo namenjeno predvsem začasnemu in občasnemu delu, se v praksi včasih uporablja kot nadomestek za redno zaposlitev. Mladi lahko opravljajo delo, ki je po obsegu, urniku in odgovornosti zelo podobno redni zaposlitvi, pri tem pa nimajo enake ravni varnosti in delavskih pravic.
Kdaj študentsko delo postane prekarno?
Študentsko delo lahko postane problematično takrat, ko delodajalec mladega delavca obravnava kot redno zaposlenega, vendar mu ne zagotovi pravic, ki bi jih redno zaposleni imel. To se lahko zgodi, kadar mladi delajo redno, po več ur na dan, imajo stalne naloge, vnaprej določen urnik in odgovornosti, ki presegajo običajno občasno delo.
Pogosto se od mladih pričakuje tudi velika prilagodljivost. Delodajalec jih lahko pokliče tik pred zdajci, spreminja urnik ali pričakuje, da bodo vedno na voljo. Ker si mladi želijo zaslužka, izkušenj ali dobrega odnosa z delodajalcem, pogosto težko zavrnejo dodatne naloge ali manj ugodne pogoje.
Takšna situacija lahko vodi v negotovost, stres in občutek, da se morajo mladi nenehno dokazovati, če želijo obdržati delo.
Najpogostejša tveganja pri študentskem delu
Ena izmed največjih težav študentskega dela je občutek zamenljivosti. Mladi pogosto dobijo občutek, da jih lahko delodajalec kadarkoli nadomesti z nekom drugim, zato se težje postavijo zase. Prav zaradi tega lahko sprejemajo pogoje, ki niso pošteni ali varni.
Med pogostimi tveganji so nejasno dogovorjena urna postavka, nepredvidljiv urnik dela, odpoved dela tik pred zdajci, pritisk, da mora biti mladi delavec ves čas na voljo, opravljanje nalog, ki niso bile dogovorjene, premalo odmora med delom, neplačano uvajanje ali dodatno delo ter pomanjkanje informacij o pravicah in obveznostih.
Če mladi ne poznajo svojih pravic, lahko težje prepoznajo, kdaj nekaj ni v redu. Prav zato je pomembno, da se o pogojih dela pozanimajo še pred začetkom dela.
Študentsko delo ni delo brez pravil
Pogosta zmota je, da pri študentskem delu pravila niso tako pomembna kot pri redni zaposlitvi. To ne drži. Tudi študentsko delo mora biti ustrezno urejeno, plačano in varno.
Mladi morajo pred začetkom dela urediti študentsko napotnico ter se jasno dogovoriti o urni postavki, nalogah, urniku in načinu plačila. Pomembno je, da ne začnejo delati brez napotnice in brez osnovnega dogovora o pogojih dela.
Koristno je tudi, da si mladi zapisujejo opravljene ure. Tako lahko lažje preverijo, ali so bili pravilno plačani. Če pride do težav, so takšni zapisi lahko pomembna pomoč pri dokazovanju opravljenega dela.
Če delodajalec od mlade osebe pričakuje delo brez ustrezne ureditve, zavlačuje s plačilom, pogosto spreminja dogovore ali ne želi jasno pojasniti pogojev dela, je to opozorilni znak, da nekaj ni v redu.
Kako se lahko mladi zaščitite?
Mladi se lahko pred tveganji študentskega dela zaščitite predvsem z informiranostjo in previdnostjo. Pred začetkom dela je dobro preveriti, kakšne bodo naloge, kakšna je urna postavka, kdaj bo plačilo izvedeno in kdo je odgovorna oseba, na katero se lahko obrnete v primeru vprašanj.
Pomembno je tudi, da postavite meje. Če delo posega v šolanje, študij, zdravje ali prosti čas do te mere, da postaja obremenjujoče, je vredno razmisliti, ali so pogoji res ustrezni.
Študentsko delo naj bi mladim pomagalo pri razvoju in osamosvajanju, ne pa jih potiskalo v izčrpanost in negotovost.
Če niste prepričani, ali je določena situacija pravilna, se lahko obrnete na študentski servis, pristojne institucije, sindikate, mladinske organizacije ali druge organizacije, ki nudijo podporo mladim na trgu dela.
Znanje je najboljša zaščita
V Mladinskem centru Dravograd v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Dravit Dravograd izvajamo usposabljanje za mlade z naslovom Izzivi prekarnosti – več znam, lažje delam. Namen usposabljanja je mladim približati ključne informacije o različnih oblikah dela, delavskih in socialnih pravicah ter pasteh, s katerimi se lahko srečajo ob vstopu na trg dela.
Usposabljanje je namenjeno mladim med 15. in 29. letom starosti. Udeleženci pridobijo osnovno znanje o tem, kaj pomeni prekarnost, kako prepoznati tvegane oblike dela, katere pravice imajo in kako se lahko zaščitijo pred izkoriščanjem. Program je brezplačen in mladim ponuja praktične informacije, ki jim lahko pomagajo pri bolj samozavestnem vstopu na trg dela.
Poleg usposabljanja mladim nudimo tudi svetovalno pomoč in podporo s področja delavskih in socialnih pravic ter sorodnih tematik. Podobno usposabljanje na Koroškem izvajata tudi organizaciji KMKC Kompleks in JZ ŠKTM Radlje ob Dravi.
Avtorica: Metka Kotnik, vodja pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – Dravit Dravograd
