10.oktober: Mednarodni dan mentalnega zdravja

Vsako leto 10. oktobra obeležujemo Mednarodni dan mentalnega zdravja (angl. World Mental Health Day), ki nas opominja, kako pomembno je skrbno ravnati s svojim notranjim svetom – čustvi, mislimi in odnosi. Namen tega dne je v ozaveščanju o duševnem zdravju, odpravljanju predsodkov s tega področja ter s tem povezanim spodbujanjem odprtih pogovorov o duševnem zdravju.

Letošnja (2025) tema, ki jo izpostavlja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja pomen dostopa do podpore in razumevanja ljudi v stiski. Ta dan temelji na predpostavki, da je duševno zdravje ključno za naše dobro počutje, produktivnost in kakovost socialnih odnosov.

Zakaj je pomembno govoriti o duševnem zdravju?

Vsakdo se kdaj znajde v stiski, pogovor pa predstavlja prvi korak k razbremenitvi. Pomoč obstaja – le poiskati jo moramo. V današnjem hitrem tempu življenja so stres, izgorelost, osamljenost, anksioznost in depresija vse pogostejši spremljevalci ljudi. Prav zato je pomembno, da drug drugemu ponudimo prostor, čas in razumevanje. Pomembno je, da se zavedamo, da nikdar nismo sami.

Kako lahko pomagamo ljudem v stiski?

Ko naletimo na osebo, ki je v stiski, je pomembno, da ji skušamo prisluhniti brez obsojanja in ji izkažemo sočutje.

Kako lahko pomagam sebi, ko sem v stiski?

Prijaznost ni nekaj, kar moramo nameniti samo ostalim – je nekaj, kar moramo nameniti tudi sami sebi. Pomembno je, da se naučimo poiskati ravnovesje med delom in prostim časom – delo ni vse! Ko se počutimo osamljene, se moramo spomniti, da imamo ob sebi ljudi, ki bi nam želeli pomagati, če bi vedeli, da smo v stiski. Zato poiščemo osebo, s katero se želimo pogovarjati – naj bo to prijatelj, sodelavec, ali pa strokovnjak (na primer psihoterapevt). Zavedati se je treba, da ni sramota prositi za pomoč.

Duševno zdravje je naša skupna odgovornost – tako kot skrbimo za telo, moramo poskrbeti tudi za svoj um in srce. Ne pozabi, da lahko pogovor reši dan, včasih celo življenje.

Naj bo ta dan opomnik, da moč ni v tem, da vse zadržimo v sebi, temveč v tem, da si upamo deliti in prisluhniti.