V petek, 6. februarja, smo organizirali srečanje mentorske skupine, namenjeno analizi in evalvaciji podpornega okolja za mlade v naši regiji. Sodelovali so predstavniki organizacij, ki delujejo na zelo različnih področjih. Pripravili smo svetovno kavarno – strukturirano delavnico, ki spodbuja odprt dialog ter povezovanje idej za dostop do kolektivne inteligence in razumevanje tem z različnih vidikov. Udeležence smo razdelili med štiri omizja in pričeli z delom.
Člani mentorske skupine:
- Zavod RS za zaposlovanje: Mateja Hribernik
- EURES: Nastja Raj
- Društvo projekt človek: Goran Đurić in Zala Mlakar
- Društvo Altra: Petra Jovan in Larisa Hartman
- Center za krepitev zdravja Dravograd: Lea Rebernik
- Center za krepitev zdravja Slovenj Gradec: Mateja Učakar
- Zdravstveno-vzgojni center Ravne na Koroškem: Špela Štriker
- NIJZ, enota Ravne: Jerneja Lorber
- Europe Direct Koroška: Nika Skudnik
- OOZ Ravne na Koroškem: Judita Škoflek
- LURA: Petra Penec
- PUM-O: Damjana Kotnik
- MKC Slovenj Gradec: Mitja Javornik, Petja Balažič
- KMKC Kompleks: Doris Brajnik
- MKC Radlje ob Dravi: Zala Miklavc
- MC Dravograd: Maja Prosenjak
- Zavod Odriv Prevalje: Anja Ostrovška
- Pilotni projekt – Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih
- KMKC Kompleks: Doris Brajnik
- MKC Radlje ob Dravi: Zala Miklavc
- MC Dravograd: Metka Kotnik
Mentorska skupina se bo tekom projekta širila in dopolnjevala z vsemi zainteresiranimi deležniki iz Koroške regije.
Kaj v regiji že deluje dobro?
Udeleženci so prepoznali številne pozitivne prakse in obstoječo infrastrukturo, ki mladim že nudi pomembno oporo:
- Na voljo je širok nabor kakovostnih in dostopnih programov, ki pokrivajo različna področja življenja mladih.
- Stopnja povezovanja in sodelovanja med različnimi institucijami, mladinskimi centri in šolami je na visoki ravni.
- Mlade se uspešno nagovarja neposredno v okoljih, kjer se najpogosteje zadržujejo, predvsem v izobraževalnih ustanovah.
- Izvajajo se uspešni projekti, ki odpirajo pomembne teme, kot so duševno zdravje, odvisnost, finančna in ekonomska pismenost ter omogočajo individualne posvete s strokovnjaki.
- Vsak, ki aktivno išče pomoč in pride do programov, je obravnavan in deležen ustrezne podpore.
Kje se skrivajo največji izzivi?
Kljub dobri osnovi so udeleženci izpostavili ovire, ki mladim otežujejo dostop do polne podpore:
- Kljub veliki ponudbi se soočamo s premajhno vidnostjo programov in prenasičenostjo informacij, zaradi česar mladi med vsemi možnostmi težko izberejo ustrezno.
- Na področju duševnega zdravja so kritične dolge čakalne dobe (npr. pedopsihiater), v Slovenj Gradcu pa primanjkuje center za duševno zdravje.
- Med mladimi je še vedno močno prisotna stigma pri iskanju pomoči, še posebej na področju duševnega zdravja, prekomerne teže ter drog in alkohola.
- Strukturne težave, kot sta stanovanjska nedostopnost in zaposlitvena problematika, vodijo v odseljevanje mladih iz regije.
- Opaža se pomanjkanje posluha in sredstev s strani občin za mladinske centre ter izrazit medgeneracijski razkol, zaradi katerega programi niso vedno prilagojeni “moderni generaciji”.
Predlogi za izboljšanje podpornega okolja
Za učinkovitejše reševanje izzivov in približevanje mladim je mentorska skupina oblikovala naslednje predloge:
- Mladim prijazna komunikacija: Promocijo programov je treba prilagoditi in jo preseliti na platforme, ki jih mladi uporabljajo (TikTok, Instagram). Smiselno bi bilo, da organizacije za upravljanje družbenih omrežij zaposlijo študente.
- Skrb za duševno zdravje v šolah: Vzpostaviti je treba sistematično podporo duševnemu zdravju v šolskem prostoru in spodbujati vrstniško pomoč (Peer Support).
- Aktivno vključevanje mladih: Mladim je treba postavljati vprašanja in jih vključiti v soustvarjanje vsebin (“mladi za mlade”), strokovne vsebine pa preoblikovati v njim razumljiv jezik.
- Večje povezovanje in prepoznavnost: Šole, mladinske centre in druge izvajalce storitev je treba še tesneje povezati ter institucije združiti pod skupni imenovalec za večjo prepoznavnost.
- Izobraževanje odraslih: Potrebno je izobraževanje staršev in vzgojno-izobraževalnih delavcev o ustrezni komunikaciji in pristopu do mladih.
- Sistemska in finančna podpora: Zagotoviti je treba več sredstev za delovanje mladinskih centrov in uvesti subvencioniranje bivanja za mlade.
Ideja za nadaljevanje projekta KOR-NET:
Člani mentorske skupine bi pripravili pilotni program za učence v zadnji triadi osnovne šole. Program bi vseboval aktivnosti na različnih področjih, kot so duševno in fizično zdravje, odvisnost, mladinsko delo, aktivna participacija, prva zaposlitev… Aktivnosti bi razporedili čez celo šolsko leto in tako učencem omogočili konstantno izobraževanje in podporo.
Pred začetkom zasnove takšnega programa se je potrebno posvetovati z ravnatelji izbranih šol. Ugotoviti je potrebno, ali je takšen program sploh možno umestiti v učni načrt in ali sploh obstaja interes.
