Vsako leto 10. septembra obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora, namenjen ozaveščanju o duševnem zdravju, preprečevanju samomora ter pomenu pravočasne podpore in pomoči.
Ta dan nas opominja na nekaj zelo pomembnega: o stiskah moramo govoriti.
Pogovor je lahko prvi korak
Vsak izmed nas se kdaj znajde v težkem obdobju. Občutki osamljenosti, nemoči, strahu ali preobremenjenosti so lahko še posebej intenzivni takrat, ko se zdi, da jih moramo nositi sami.
Toda prositi za pomoč ni znak šibkosti.
Pogovor z osebo, ki ji zaupamo – prijateljem, družinskim članom, učiteljem, svetovalcem ali strokovnjakom – je lahko pomemben prvi korak. Včasih ne potrebujemo popolnih besed ali takojšnje rešitve. Potrebujemo predvsem nekoga, ki nas bo poslušal.
Bodimo pozorni drug na drugega
Tudi sami lahko naredimo veliko. Če opazimo, da se je prijatelj, sošolec ali nekdo od bližnjih spremenil, se umika ali preživlja težko obdobje, ga lahko preprosto vprašamo:
»Kako si – zares?«
In si vzamemo čas za odgovor.
Ni treba, da znamo rešiti težave druge osebe. Pomembno je, da ji prisluhnemo brez obsojanja, njene stiske vzamemo resno ter jo spodbudimo, da poišče ustrezno pomoč.
Ni treba, da greš skozi stisko sam/a
Skrb za duševno zdravje je prav tako pomembna kot skrb za telesno zdravje. Govoriti o svojih občutkih, postavljati meje, poiskati podporo in sprejeti pomoč so pomembni koraki pri skrbi zase.
Naj bo 10. september opomnik, da smo lahko bolj pozorni drug do drugega. Da vprašamo. Da poslušamo. Da stiske ne zmanjšujemo in da človeka, ki potrebuje pomoč, usmerimo do ljudi, ki mu jo lahko ponudijo.
Včasih lahko iskreno vprašanje, pogovor in občutek, da nisi sam/a, pomenijo več, kot si predstavljamo.
Če si v stiski ali razmišljaš o samomoru, se obrni na osebo, ki ji zaupaš, ali na strokovno pomoč. Če obstaja neposredna nevarnost za življenje, pokliči 112.
