Oktober se približuje. Nov urnik, novi predmeti, novi ljudje. Za nekatere tudi novo mesto, študentski dom ali prvo stanovanje. Morda prvič živiš brez staršev, prvič sam odločaš, kdaj boš jedel, kdaj se boš učil in ali je res nujno oprati tisto goro perila, ki že nekaj dni čaka v kotu.
Če greš letos prvič na faks, imaš mogoče občutek, da bi moral že prvi dan vedeti, kam greš, kako vse skupaj deluje in s kom boš naslednjih nekaj let pil kavo med predavanji.
Prvi teden boš verjetno vsaj enkrat iskal napačno predavalnico
Mogoče boš stal pred vrati in razmišljal, ali si sploh v pravi stavbi. Mogoče boš deset minut poslušal predavanje in ugotovil, da nima nobene zveze s tvojim predmetom. Mogoče boš trikrat preveril urnik.
Nisi edini. Samo drugi mogoče malo bolje skrivajo paniko.
Prvi tedni niso namenjeni temu, da imaš vse pod nadzorom. Namenjeni so temu, da ugotoviš, kako tvoje novo življenje sploh deluje.
Kje je najboljša kava? Kje se da med dvema predavanjema normalno pojesti? Koliko časa v resnici potrebuješ do faksa? Kateri profesor res misli resno, ko reče »to boste potrebovali na izpitu«? In kateri avtobus vedno odpelje ravno takrat, ko pritečeš na postajo?
Počasi bo vse postalo rutina.
Ni ti treba prvi dan najti svoje nove najboljše družbe
Na začetku se vsi nekako iščejo. Z nekom greš na kavo, z drugim sediš na predavanju, tretjega spoznaš šele čez dva meseca. Nekatera poznanstva bodo ostala, druga ne.
Daj ljudem priložnost. In daj čas tudi sebi.
Če si bolj zadržan, ti tudi ni treba prvi dan stopiti v predavalnico in očarati petdeset neznancev. Začni precej manj ambiciozno.
»Ej, a je tukaj prosto?«
»A veš, kaj imamo naslednjo uro?«
»Greš na kavo?«
Včasih se prijateljstvo, ki traja še leta po študiju, začne s tako banalnim stavkom.
Predvsem pa ne čakaj vedno, da bodo drugi povabili tebe. Če po predavanju rečeš: »Jaz grem na kavo, gre kdo zraven?«, je precej verjetno, da je v skupini še nekdo, ki je samo čakal, da to predlaga nekdo drug.
Faks niso samo predavanja, izpiti in kreditne točke
Če se preseliš v novo mesto, ga ne uporabljaj samo kot kuliso med študentskim domom in fakulteto.
Pojdi ven.
Dobesedno.
Sprehodi se po mestu brez posebnega cilja. Poišči park, hrib ali sprehajalno pot. Pojdi teč, na kolo, na bazen, v fitnes ali na brezplačno vadbo. Preveri univerzitetne športne programe in aktivnosti študentskih organizacij. Marsikje lahko precej ceneje kot sicer poskusiš šport, ki ga prej sploh nisi poznal.
In ni treba, da je vsako druženje povezano z zabavo do jutra.
Predlagaj pohod. Organizirajte kolesarski izlet. Vzemite žogo in pojdite na igrišče. Dogovorite se za badminton, odbojko, plezanje ali večerni sprehod po mestu. Naredite piknik, pojdite skupaj na kviz ali organizirajte večer družabnih iger.
Vključi se nekam – tudi če greš prvič sam
To je mogoče eden najboljših nasvetov za začetek študija.
Poišči nekaj, kar te zanima.
Študentsko društvo. Športni klub. Pevski zbor. Prostovoljstvo. Gledališko skupino. Planinsko društvo. Jezikovni tečaj. Erasmus dogodke. Organizacijo dogodkov. Mladinski center. Društvo s področja tvojega študija.
Če te zanima neka tema, preveri, ali v mestu obstaja skupnost ljudi, ki se z njo ukvarja.
Zakaj?
Ker je veliko lažje spoznati ljudi, ko skupaj nekaj počnete, kot pa takrat, ko je edini cilj »moram spoznati nove prijatelje«.
In ja – prvič je lahko malo čudno priti nekam sam.
Pojdi vseeno.
Najslabši scenarij? Ugotoviš, da ti stvar ni všeč, in naslednjič ne greš več.
Najboljši? Najdeš nekaj, zaradi česar bo tvoje študentsko obdobje precej več kot samo faks.
Poskusi nekaj, česar doma verjetno ne bi
Novo okolje ima eno veliko prednost: nihče te ne pozna kot »tistega, ki tega nikoli ne počne«.
Izkoristi to.
Če si vedno hotel poskusiti plezanje – pojdi.
Če bi rad šel na pohod, pa nimaš družbe – preveri organizirane izlete.
Če te zanima prostovoljstvo – prijavi se.
Če vidiš zanimivo predavanje, koncert, delavnico, športni dogodek ali študentski projekt – pojdi pogledat.
Če obstaja možnost študijske izmenjave – vsaj preveri pogoje, preden si rečeš, da to ni zate.
Ni treba, da ti je vse všeč. Pravzaprav ti marsikaj ne bo.
Ampak ravno študentska leta so odličen čas za ugotavljanje, kaj je tvoje.
Svoboda je super. Dokler ne ugotoviš, da z njo pride tudi odgovornost.
Na faksu te praviloma nihče ne bo vsak dan spraševal, ali si naredil nalogo in ali se učiš. Nihče ti ne bo sestavil urnika za popoldne.
Kar je odlično.
Dokler ni jutri kolokvij, ti pa ob 23.47 prvič odpiraš zapiske.
Zato si že na začetku ustvari vsaj približen sistem. Zapiši si pomembne datume, obveznosti in roke. Ni treba, da postaneš mojster organizacije. Dovolj je, da tvoj študijski načrt ni samo: »Bom že.«
Pomaga tudi nekaj zelo preprostega: v urnik si poleg študija načrtuj tudi prosti čas.
Če veš, da imaš v sredo zvečer trening ali da greste v soboto na pohod, to ni izgubljen čas. Gibanje, druženje in odklop so del normalnega tedna, ne nagrada, ki si jo lahko privoščiš šele, ko je narejeno čisto vse.
Ker – majhen namig – na faksu skoraj nikoli ni narejeno čisto vse.
Tudi denar ima nenavadno sposobnost izginjanja
Kava tukaj. Dostava hrane tam. Ena naročnina, druga naročnina, petek zvečer in še nekaj, česar se v soboto ne spomniš najbolje.
Če prvič razpolagaš z več denarja sam, poskusi vsaj en mesec spremljati, kam gre. Ne zato, da si prepoveš vse, kar je zabavno, ampak zato, da 24. v mesecu ne odkriješ nove kulinarične specialitete: testenin z ničemer.
Tudi pri druženju ni treba vedno zapravljati.
Skupna večerja, pri kateri vsak nekaj prinese, filmski večer, sprehod, tek, izlet z vlakom, družabne igre, obisk brezplačnega dogodka ali popoldne na igrišču so lahko precej boljši spomini kot še ena draga noč zunaj.
Ni treba, da je tvoje študentsko življenje videti kot Instagram
Nekdo bo že oktobra objavljal žure, nove prijatelje, izlete in fotografije popolnega študentskega življenja.
Ti pa boš mogoče sedel v sobi in pogrešal dom.
Oboje je lahko del iste zgodbe.
Družbena omrežja pokažejo trenutke. Ne pokažejo nujno osamljenosti, negotovosti, neuspelih izpitov, praznega hladilnika ali klica domov z vprašanjem: »Kako se opere ta pulover?«
Zato svojega vsakdana ne primerjaj z najboljšimi petimi sekundami dneva nekoga drugega.
Če imaš slab teden, to ne pomeni, da si izbral napačen študij. Če še nimaš svoje družbe, ne pomeni, da je ne boš našel. In če greš kak petek zvečer raje domov, tudi nisi zamudil »pravega študentskega življenja«.
Pravo študentsko življenje je namreč lahko zelo različno.
Naredi si svoj mali oktobrski izziv
Namesto velikih zaobljub si za prvi mesec postavi nekaj čisto preprostih ciljev:
- spoznaj nove ljudi,
- enkrat povabi nekoga na kavo ali kosilo,
- obišči en študentski dogodek,
- preizkusi eno novo športno ali prostočasno aktivnost,
- razišči en del mesta, kjer še nisi bil,
- en dan preživi nekaj ur brez telefona,
- pojdi na izlet ali pohod,
- preveri, kje se lahko vključiš kot prostovoljec,
- in naredi vsaj eno stvar, za katero bi običajno rekel: »Ah, ne bom, ker nikogar ne poznam.«
Mogoče bo ravno zadnja najboljša.
In še najpomembnejše: ni ti treba oktobra postati popolnoma nova oseba
Ni treba hkrati začeti vstajati ob šestih, trenirati petkrat tedensko, kuhati vsak obrok, prebrati vse literature vnaprej, imeti popolnega stanovanja in spoznati dvajset novih ljudi.
Za začetek je dovolj, da prideš.
Poglej okoli sebe. Vprašaj, ko česa ne veš. Povabi koga na kavo. Pojdi kdaj sam na dogodek. Prijavi se na nekaj, kar te zanima. Gibaj se. Raziskuj. Dovoli si tudi kak dan, ko ne narediš nič posebnega.
Kdaj zgreši predavalnico. Kdaj izberi kavo namesto popolnega plana. Kdaj reci »ja« nečemu, česar nisi načrtoval.
In počasi ugotovi, kakšen način študija, druženja in življenja ustreza tebi.
Pred tabo ni samo novo študijsko leto.
Pred tabo je obdobje, v katerem boš verjetno izvedel ogromno o sebi.
